Plausteiner o sumljivih transakcijah prek NLB: Ni znakov pranja denarja ali financiranja terorizma

Komisija, ki se osredotoča na politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, je v pridobljenih dokumentih našla nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev, zato je danes zaslišala nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja.

Morda vas zanima še:

Miti in dejstva o iranskem pranju denarja v NLB
V kateri banki škriplje v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma
Medja: Nadzor v NLB je bil slab

"Za pranje denarja mora obstajati predhodno kaznivo dejanje, v tem primeru pa tega ni bilo. Ne morem tega trditi čisto za vsako transakcijo, kakšna bi morda lahko izvirala iz kaznivega dejanja, ne pa v celoti," je pojasnil.

Plaustainerja odvezali molčečnosti

Na uradu so za sumljive transakcije prvič zvedeli marca 2010, in sicer na zaprosilo tujega urada, ki je želel, da jim sporočijo določene podatke iz njihovih evidenc, je pojasnil Plausteiner. Šlo je za podjetje, registrirano na Deviških otokih, njen lastnik naj bi bil angleški državljan. Na javnem delu zaslišanja je poudaril, da gre za tajne informacije, zato podrobnosti ne more razkrivati poslancem. Sejo komisije so po dveh urah zaprli za javnost, za zaprti del zaslišanja pa je bil Plausteiner odvezan molčečnosti.

"Dobili smo obrazložitev, da gre lahko za pranje denarja in financiranje terorizma, zato smo transakcije označili kot sumljive," je pojasnil Plausteiner. Po njegovih besedah so NLB zaprosili za podatke o prometu na računu, ko pa so videli, za kako velik promet gre, so zadevo obravnavali prioritetno. "Šele oktobra 2010 je NLB prijavila sumljivo transakcijo," je pred komisijo, ki jo vodi Anže Logar (SDS), navedel nekdanji prvi mož urada za preprečevanje pranja denarja.

Urad letno prejme od 400 do 600 prijav

Urad je po njegovih besedah podal predlog za uvedbo postopka na Banko Slovenije, o tem so obvestili ministrstvo za zunanje zadeve in oktobra 2010 podali obvestilo na kriminalistično policijo in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Policija je nato, kot so poročali mediji, presodila, da takrat prejeti podatki niso dosegali ustreznega dokaznega standarda za začetek predkazenskega postopka. Zdaj je postopek začelo specializirano državno tožilstvo.

Foto: Bor Slana Plausteiner je ocenil, da je svoje delo opravljal dobro. Urad po njegovih besedah letno dobi od 400 do 600 prijav sumljivih transakcij. Okoli 60 odstotkov vseh prijav ponavadi posredujejo na policijo zaradi suma pranja denarja. Urad letno prejme tudi približno štiri prijave suma financiranja terorizma, vendar se do zdaj nobena ni izkazala kot dejansko financiranje terorizma, je pojasnil.

Logar mu je očital, da urad pri svojem delu ne deluje proaktivno, temveč le analizira prejete podatke. "Mar niste urad za preprečevanje pranja denarja?" ga je vprašal, Plausteiner pa mu je pojasnil, da urad deluje v skladu z zakonskimi predpisi. Plausteinerja so kot pričo že zaslišali na komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, vendar pa je bilo tisto zaslišanje v celoti zaprto za javnost.