Pismo Cerarju in Janši: Stopita skupaj!

Skupina 16 podpisnikov, med njimi so znani ekonomisti, politiki, pravniki in publicisti, je danes predsedniku vlade Miru Cerarju in vodji opozicijske SDS Janezu Janši poslala odprto pismo, s katerim ugotavljajo, da je Slovenija v zastoju, in ju pozivajo, da presežeta zamere, stopita skupaj ter oblikujeta kakovostno ekipo, ki bi Sloveniji zagotovila boljšo prihodnost.

Pismo so podpisali pravnika Mark Boris Andrijanič in Matej Avbelj, ekonomist Anže Burger, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, publicista Luka Lisjak Gabrijelčič in Aleš Maver, nekdanji poslanec Marko Pavlišič, pravnika Jerneja Penca in Matej Petrišič, nekdanji minister Dimitrij Rupel, publicista Jaka Šoba in Tomaž Štih, nekdanji minister Žiga Turk, psiholog in finančnik Blaž Vodopivec, ekonomist Egon Zakrajšek in ekonomist Marko Voljč.

Vlada le vodi tekoče posle "V teh dneh mineva eno leto vlade dr. Mira Cerarja. Na žalost razen sorazmerno zadovoljivega vodenja tekočih poslov ne more pokazati pomembnejših dosežkov," ugotavljajo v uvodu pisma.

"Razen šibkih znakov ekonomskega okrevanja, ki so pretežno posledica ugodnejšega zunanjega okolja in v preteklosti izvedenih ukrepov za uravnoteženje javnih financ, je slovenska država danes strukturno okostenela in razvojno pasivna," so zapisali in opozorili tudi na gospodarske, pravne in socialne težave, s katerimi se sooča Slovenija.

Po avstrijskem ali nemškem zgledu stopita skupaj! "Čas je za odgovorno, državniško politiko. Največ odgovornosti volivci pričakujejo od strank, ki so jim zaupali največ glasov. Najbolj državniško bi se morali obnašati največja levosredinska stranka SMC in največja desnosredinska stranka SDS," pravijo in oba predsednika strank pozivajo, naj preideta od besed o preseganju delitev in sodelovanju k dejanjem.

"Od tega, ali sta vajini stranki sposobni preseči včasih upravičene zamere in sta pripravljeni po avstrijskem ali nemškem zgledu stopiti skupaj in oblikovati kakovostno, ne nujno izključno strankarsko ekipo, je odvisno, ali bo Slovenija šla v smer, ki smo si jo izbrali ob osamosvojitvi, ali pa se bomo še bolj pogrezali in dokončno utopili v provincialni majhnosti in ekonomsko nevzdržni samozadostnosti na obrobju razvite Evrope."

Rupel: Veliko napak je bilo narejenih, čas je, da se to neha Ustavni pravnik Matej Avbelj je ob tem dejal, da je bolj kot realna možnost, da akterja združita moči, pomembna vsebina pisma sama na sebi. "V demokraciji so politične stranke, zlasti tiste z največjo podporo volivcev, tiste, ki nosijo največjo odgovornost, da država deluje. To je poziv, da se tisti z največjo podporo zganejo in nekaj storijo."

Pismo je označil za neke vrste performativno izjavo. "Gre za to, da se v Sloveniji začne razmišljati tudi o tem, kar mainstream ali velika večina ljudi v državi šteje za nemogoče. To nemogoče pa je še vedno posledica nekih ostalin preteklosti, ki z realnostjo in realnimi problemi, ki jih imamo danes v Sloveniji, nimajo nobene zveze."

"To je dobronamerna gesta, ideja. Imamo begunce na mejah, gospodarstvo v težavah, da ne govorimo o zdravstvu, pravosodju … Padec na lestvici gospodarske svobode, na primer, je hud udarec. Brez sodelovanja med glavnimi silami v Sloveniji bo to zelo težko popraviti," je ob tem dejal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. "Veliko napak je bilo narejenih, čas je, da se to neha."

"Idealnih rešitev ni, a ta bi bila trenutno gotovo najboljša," je prepričan psiholog in finančnik Blaž Vodopivec. Opozarja na zgled Avstrije in Nemčije, ki sta največje težave prebrodili z velikimi koalicijami.

"Rimljani so to tako politično dinamiko poimenovali 'deli in vladaj', končni rezultat katere je politična ureditev, ki najbolj ustreza zakulisnim akterjem, kot so sindikati, razbohoten javni sektor in seveda gospodarstvo v državnih rokah," je prepričan ekonomist Egon Zakrajšek.

Politične alternative trenutno ne vidi: "Kljub vsem osebnim zameram in hujskanju, ki zaznamujejo slovenski politični prostor, je pragmatična koalicija največje levosredinske in desnosredinske stranke, ki bi bila osredotočena na konkretne in najbolj pomembne dolgoročne strukturne reforme, realno edina možnost, da Slovenija končno naredi korak v pravo smer. Ali smo to sposobni narediti, pa moramo vprašati sami sebe. Vendar mislim, da veliko izbire pravzaprav nimamo," meni Zakrajšek.