Peterle: Predlagani ustavni zakon bo zacementiral zadeve

Peterle je še dejal, da bo s tem slovenska manjšina v Avstriji ob možnost, da se obrne na prizivno instanco. Kritičen je bil tudi do podpore slovenske vlade noveli zakona. Predlagana novela ustavnega zakona gre pod standarde, ki jih je določilo avstrijsko ustavno sodišče, in pod duh avstrijske državne pogodbe (ADP), poleg tega niti ne omenja Slovencev na avstrijskem Štajerskem, je dejal Peterle. "Gre za pravno pot, ki na nek način obide ADP" Avstrijsko ustavno sodišče, ki je v zadnjih letih nekajkrat razsodilo v prid manjšine, ne bi imelo več možnosti, da razsoja na to temo, je še opozoril in dodal: "Gre za pravno pot, ki na nek način obide ADP, čeprav se nanjo sklicuje." Peterle: Vlada ravna v nasprotju s stališči parlamenta Zelo kritičen je bil tudi do slovenske vlade, češ da s tem, ko podpira novelo zakona, ravna v nasprotju s stališči parlamenta. Opozoril je, da sta se zunanjepolitični odbor DZ in komisija za Slovence v zamejstvu leta 2006 zavzela za ureditev topografskega vprašanja z dokumentom, ki ne bo onemogočal ustavnega varstva manjšine.

Peterle je vlado vprašal, zakaj je odstopila od tega stališča in je pristala na zakon, ki predstavlja odklon od pravne podlage v ADP ter je izjemno restriktiven do Slovencev. Obenem se je zavzel za to, da bi Slovenija uradno notificirala nasledstvo ADP.

"Manjšini bi vzeli pravni instrument za uveljavljanje njenih pravic" K ukrepanju je slovensko vlado pozval tudi Marjan Pipp iz Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ene od krovnih organizacij koroških Slovencev. Kot je dejal, je "najmanj, kar lahko Slovenija stori, da uradno zavzame stališče proti sprejetju zakona na ustavni ravni". Tudi on je poudaril, da je srž problema prav v tem, da želi Avstrija ureditev sprejeti na ustavni ravni, s čimer bi manjšini vzela pravni instrument za uveljavljanje njenih pravic.

Pipp je izpostavil še, da predlagana ureditev glede dvojezičnih krajevnih napisov sploh ne zajema krajev z manj kot 31 prebivalci ne glede na to, koliko Slovencev živi v njih, izpade pa tudi 109 krajev z med 30 in 100 prebivalci, kjer živi več kot deset odstotkov Slovencev.

Že prejšnji teden je več poslancev Evropskega parlamenta, tudi Peterle, avstrijski parlament pozvalo, naj predlaganega zakona ne sprejme na ustavni ravni, naj za zaščito manjšin poskrbi v skladu s 7. členom ADP in naj ravna v skladu s skupnimi evropskimi vrednotami. Avstrijski parlament naj bi sicer o zakonu glasoval v sredo.