Ponedeljek, 10. 12. 2018, 6.24
5 let, 4 mesece
Pahor pojasnil, zakaj je Slovenija pristopila k Marakeški deklaraciji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,56
16
Predsednik republike Borut Pahor je po srečanju štirih predsednikov pojasnil, da so se s predsedniki DZ, vlade in državnega sveta strinjali, da je Slovenija še naprej varna država in da trend gospodarskega okrevanja omogoča zlasti v letu 2019 priložnosti za strukturne reforme. Obenem je poudaril pomen pristopa k Marakeški deklaraciji za Slovenijo.
Predsednik republike Borut Pahor je prepričan, da varnost zaradi pristopa k marakeški deklaraciji ni in ne bo ogrožena. Pojasnil je, da so se v pogovoru strinjali, da je Slovenija majhna, a ima zelo pomemben geopolitičen položaj. Slovenija po njegovih besedah spada med države, ki niso pomembne velesile, zato je za nas multilateralizem tako zelo pomemben. Tudi zaradi tega je Slovenija pristopila k svežnju usmeritev, kot bi po njegovih navedbah morali imenovati omenjeni dokument.
Poudaril je pomen skupnega skupnega mednarodnega pristopa k urejanju migracij. Če namreč ne bo skupnega dogovora, bodo tiste države, ki so manj močne, "prve žrtve tudi takih varnostnih komplikacij, ne samo humanitarnih", je posvaril Pahor. Vladi je sicer predlagal, da sprejme izjavo, ki bo pojasnila tudi stališča, da mora biti v nadaljevanju tega procesa zelo jasno razločevanje med legalnimi in ilegalnimi migracijami in poudarjena naša suverenost.
Kot je dejal premier Marjan Šarec, glede marakeške deklaracije pričakuje še veliko polemik. "Ampak če je Slovenija država, ki želi sodelovati in skupaj reševati vprašanje, se ne moremo zavijati samo v svoj svet, ampak moramo tvorno sodelovati," je poudaril.
Predsednik DZ Dejan Židan pa meni, da migracijskega toka ne bo mogoče uravnavati z zidovi, reševati ga je mogoče tam, kjer so nastale težave.
Predsednik DS Alojz Kovšca pa je dejal, da o marakeškem dogovoru v DS še niso odločali, da pa bo v prihodnosti sledilo še več tovrstnih sporazumov. "Verjamem, da se bomo na takšne in podobne teme še dostikrat zelo zelo na tesno in z velikim preudarkom odločali," je dejal.
Spregovorili o potrebnih strukturnih spremembah v državi
Predsedniki so se po Pahorjevih navedbah tudi strinjali, da trend gospodarskega okrevanja omogoča v prihodnjem letu "mogoče zadnje dobro uspešno leto priložnosti za strukturne reforme". Med strukturnimi reformami sta Pahor in Šarec omenila poenostavitev poslovnega okolja in odpravo administrativnih ovir za vlagatelje pa tudi spremembo zdravstvene zakonodaje in davčno prestrukturiranje.
Kot je poudaril Pahor, naj strukturne reforme to gospodarsko rast naredijo dovolj robustno, da bomo odporni bodisi na ciklične krize tržne globalne ekonomije bodisi na bolj nepredvidljivo mednarodno okolje. Dodal je, da tu ne gre samo za ekonomijo, ampak tudi za politiko in varnost.
Slovenija je sicer po mnenju štirih predsednikov varna dežela. "Skorajda ne vidim bolj plemenitega političnega cilja vseh, kot da to varnost ohranimo, to se mi zdi nenadomestljiva prvina naše države, ki jo moramo čuvati zelo spretno, preudarno in premišljeno," je dejal Pahor.
Po njegovih navedbah se strinjajo, da bo morda že priprava dokumenta o načrtih vlade za izpolnjevanje obvez, ki so povezane s članstvom v Natu, prva priložnost, da se napove naš strateški pogled. Do leta 2024 bi vlada utegnila za to področje nameniti približno 1,5 odstotka. "To sedeva terja od institucij znotraj varnostnega sistema, da dobro, strokovno premislijo, kako in kam bodo namenile ta dodatna finančna sredstva, da bo res zagotovljena naša varnost - od spletne do klasične," je dejal.
Tudi o spremembah volilnega sistema
Kot je pojasnil, so spregovorili tudi o spremembah volilnega sistema, saj menijo, da je na začetku mandata nove vlade pravi čas za pogovor o možnostih za spremembo zakonodaje, ki je po mnenju nekaterih v neskladju z ustavo, ki predvideva proporcionalen sistem volitev. Poskus o tem izpred štirih let je obtičal, danes pa so se dogovorili, da bo Pahor med predsedniki parlamentarnih strank poskušal ugotoviti, ali obstaja večinska pripravljenost za nadaljevanje te razprave.
Prav tako so danes znova odprli vprašanje o ustanovitvi pokrajin, ki od začetka krize ni bilo več na agendi vlade in parlamenta. Pravo mesto, da se ugotovi, koliko je konsenza za tako velik projekt v letu 2019, je državni svet, je današnji pogovor o tem strnil Pahor.
Da bodo v DS odpirali diskurze na področjih lokalne samouprave in volilnega sistema, je potrdil tudi predsednik DS Kovšca, ki je poudaril, da svojo vlogo še naprej vidijo kot vlogo mostu med civilno družbo in aktualno politiko. Pojasnil je še, da o ukinitvi državnega sveta danes niso govorili, in zatrdil, da v DS ne bežijo od strokovne debate o vlogi in morda tudi modifikaciji DS ter tudi o spremembi načina izvolitev državnih svetnikov.
Štirje predsedniki so danes govorili tudi o podnebnih spremembah in o izbiri varuha človekovih pravic, o kateri bo Pahor pogovore začel v kratkem. Glede slednjega so se po Pahorjevih navedbah "politično modro dogovorili", da morajo vsi pokazati nekoliko več fleksibilnosti, ker je potrebna dvotretjinska večina, in na koncu pustiti priložnost, da nekdo, ki bi začel v postopku izbire uživati večjo podporo, tako podporo tudi dobi.
Vsakoletna srečanja štirih predsednikov je Pahor uvedel leta 2014. Njihov namen je izmenjava stališč o tistih zadevah države, ki za uspešno reševanje terjajo široko politično sodelovanje in podporo.
16