Pahor ne bo sprejel ponujenega odstopa Kresalove

Kresalova se je po negativnem mnenju računskega sodišča o najemu stavb za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Dimičevi in na Litostrojski v Ljubljani namreč odločila, da bodo na ministrstvu za notranje zadeve začeli s postopkom odpovedi najemne pogodbe za prostore na Dimičevi ulici v Ljubljani. Prav tako bodo vladi predlagali izvedbo novega postopka pridobivanja prostorov v skladu s priporočili računskega sodišča. Ne glede na to, da računsko sodišče ni predlagalo njene razrešitve, pa je iz objektivnih razlogov predsedniku vlade Borutu Pahorju ponudila svoj odstop.

Kresalova: Pri NPU upoštevali vse veljavne predpise Po besedah Kresalove je mnenje računskega sodišča negativno, kljub temu da so pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Dimičevi ulici upoštevali veljavne predpise, mnenja pristojnih inštitucij in sklep vlade.

Objekt na Dimičevi naj bi bil edini primeren Ob tem pojasnjuje, da so na ministrstvu ravnali v skladu s sklepom vlade iz maja 2009, da je treba s 1. januarjem 2010 ustanoviti NPU. Do septembra 2009 so pridobili sedem ponudb, po njihovi analizi pa so strokovne službe ugotovile, da je objekt na Dimičevi edini primeren. Ponudnik je zaprosil za projektno nalogo, v kateri je specificirana potrebna oprema, na podlagi katere je na lastne stroške in ob lastnem poslovnem tveganju naročil in kupil opremo, poudarja Kresalova.

Postopek izbire stavbe so po njenih besedah speljali na osnovi pisnih mnenj računskega sodišča in ministrstva za finance, NPU pa je s preteklim letom začel z delom in v svojem kratkem času obstoja podal pobudo za zaseg več kot 16 milijonov evrov protipravno pridobljenega premoženja, s čimer je več kot upravičil svoj obstoj.

Kresalova: Ni šlo za dogovorjen posel Kresalova pravi, da po negativnem mnenju računskega sodišča ni nepreklicno odstopila, ker je računsko sodišče dejalo, da domneva, da bi lahko šlo za vnaprej dogovorjen posel. "Jaz pa pravim, da ni šlo za vnaprej dogovorjen posel," je dejala za POP TV. "Vztrajam pri tem, kar trdim že ves čas." Meni, da "takšna odločitev in takšni namigi, ki jih je podalo računsko sodišče, ne vzdržijo". "Trdno stojim za odločitvami naših strokovnih služb. Veliko ljudi je delalo na tem najemu in jaz jim popolnoma verjamem," je dejala.

Vladi bodo predlagali odkup stavbe "Ne bom odstopala. Odstopiš, če si kriv, če veš, da si nekaj naredil narobe," je pojasnila. "Jaz sicer sprejemam odločitev računskega sodišča, čeprav se ne strinjam z njo. Vendar jo vzamemo na znanje in smo se zato tudi nemudoma odzvali. Če računsko sodišče meni, da je bila kakršna koli napaka v postopku, je treba to sanirati. In mi smo že začeli postopek odpovedi najemne pogodbe in bomo nove postopke speljali tako, kot pravi računsko sodišče," je ministrica povedala za TV Slovenija. Napovedala je, da bodo vladi predlagali odkup. "Dali bomo tudi tak predlog na vlado in upamo, da bo vlada zagotovila denar za odkup takšne stavbe," je še dejala za TV Slovenija.

Najemno pogodbo je moč prekiniti brez obveznosti Z ministrstva za notranje zadeve pa so sporočili, da lahko ministrstvo v skladu z 12. členom najemne pogodbe to kadarkoli odpove s šestmesečnim odpovednim rokom, brez soglasja nasprotne stranke in brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti.

Računsko sodišče: Ministrstvo je ravnalo negospodarno Računsko sodišče je pri revidiranju smotrnosti zagotavljanja poslovnih prostorov za potrebe MNZ v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2010 v delu, ki se nanaša na najem stavbe na Litostrojski cesti v Ljubljani in najem stavbe na Dimičevi ulici 16 v Ljubljani, ugotovilo, da je ministrstvo pri sklenitvi najemne predpogodbe za prostore na Litostrojski cesti ravnalo negospodarno, ker se je odločilo za najem namesto za najem s postopnim odkupom.

Enako velja za najem prostorov na Dimičevi ulici 16. Ministrstvo s tem ni uresničevalo strategije o zmanjševanju obsega najetih poslovnih prostorov, oziroma cilja, da bi postalo lastnik objekta, piše v revizijskem poročilu. Revizija zajema delovanje MNZ pod vodstvom Katarine Kresal in njenega predhodnika Dragutina Mateja.

Ministrstvo je ravnalo negospodarno tudi zato, ker je sklenilo predpogodbo za prostore na Litostrojski cesti za večjo površino poslovnih prostorov in večje število garažnih mest, kot je bilo predvideno z investicijsko dokumentacijo, pri tem pa najema z investicijskim programom ni izbralo kot najugodnejšo (pod)varianto, in ga v investicijski dokumentaciji tudi ni ovrednotilo.

Ministrstvo ni izvedlo novega ugotavljanja potreb po poslovnih prostorih Glede zbiranja ponudb pri najemu stavbe na Dimičevi ulici 16 je računsko sodišče ugotovilo, da ministrstvo ni izvedlo novega ugotavljanja potreb po poslovnih prostorih pred začetkom iskanja primerne lokacije.

Tako po oceni računskega sodišča obstaja tveganje, da je bila najprej sprejeta odločitev o pridobitvi prostorov na lokaciji Dimičeva ulica 16 v Ljubljani, šele po tem pa so bili izvedeni postopki, ki naj bi formalno in ekonomsko upravičili njihovo pridobitev. Ministrstvo je pri zbiranju ponudb postopalo na način, ki predstavlja tveganje za negospodarno ravnanje, piše v revizijskem poročilu.

Stavba na Dimičevi ni rešila prostorskih težav Glede že obstoječih najemnih pogodb za do tedaj najete prostore je računsko sodišče ugotovilo, da je ministrstvo, kljub najemu prostorov na Dimičevi ulici 16, v najemu ohranilo skoraj celoten obseg vseh do tedaj najetih prostorov.

Z najemom stavbe na Dimičevi ulici 16 je ministrstvo omogočilo selitev kadrovskih virov v manjšem obsegu, kot bi jo z najemom stavbe na Litostrojski cesti, zato je z najemom stavbe na Dimičevi ulici 16 odpravilo manj prostorskih problemov, obenem pa povečalo stroške, ki jih ima ministrstvo z najetimi prostori.

V zvezi z odločitvijo ministrstva, da ob že sklenjeni najemni predpogodbi za stavbo na Litostrojski cesti sklene še najemno pogodbo za stavbo na Dimičevi ulici 16, je računsko sodišče ugotovilo, da bi ministrstvo z realizacijo najemne predpogodbe pridobilo potrebne prostore za svoje delovanje, saj kljub sklenjeni najemni pogodbi za stavbo na Dimičevi ulici 16 v Ljubljani še vedno deluje s svojimi notranje-organizacijskimi enotami in organi v sestavi na več lokacijah.

Kot ugotavlja računsko sodišče, je ministrstvo ravnalo v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, kršilo pa je tudi zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.

Sklenitev najemne pogodbe za stavbo na Dimičevi ulici 16 ob že sklenjeni najemni predpogodbi za stavbo na Litostrojski cesti po oceni računskega sodišča predstavlja tveganje za negospodarno ravnanje ministrstva. Računsko sodišče je ministrstvu podalo priporočila glede zagotavljanja možnosti za skladnost bodočih zagotavljanj prostorov s sprejeto strategijo in za smotrnejšo ureditev pravnih razmerij glede objekta na Dimičevi ulici 16.