Petek, 9. 12. 2022, 12.00
1 leto, 4 mesece
Pahor in van der Bellen za uresničevanje pravic slovenske manjšine v Avstriji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,21
2
Obisk van der Bellna je zadnji uradni obisk kakega tujega državnika v Sloveniji v mandatu predsednika Pahorja. V Slovenijo je prispel v četrtek, ko ga je Pahor gostil na neformalni prijateljski večerji na gradu Strmol.
Slovenski in avstrijski predsednik Borut Pahor in Alexander van der Bellen sta danes po pogovorih v Ljubljani izpostavila odlične odnose med državama in tudi osebne prijateljske odnose. Sta se pa strinjala, da bi Avstrija morala narediti več glede uresničevanja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.
"Mislim, da je prav zahtevati največ. Prav je, da pričakujemo, da se obveznosti iz mednarodnih pogodb in dvostranskih sporazumov v celoti izpolnjujejo," je poudaril Pahor. Dodal je, da pravice te manjšine ureja avstrijska državna pogodba (ADP) iz leta 1955 in da je Avstrija zavezana njenemu izpolnjevanju.
Uradni sprejem z vojaškimi častmi za avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellna, ki se na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja mudi na uradnem obisku v Sloveniji. 🇸🇮🤝🇦🇹 pic.twitter.com/7kR2ki3mGb
— Borut Pahor (@BorutPahor) December 9, 2022
Kot je še dejal Pahor, je avstrijskemu kolegu povedal, da je bilo njegovo opravičilo koroškim Slovencem ob 100. obletnici koroškega plebiscita v Celovcu izjemno simbolno dejanje. "Po njem je tako med koroškimi kot Slovenci v Sloveniji nekaj razočaranja in grenkobe, ker se proces uveljavljanja pravic ne odvija tako hitro, kot bi si želeli," je dejal.
Da je obravnava slovenske manjšine v Avstriji "vse prej kot zgledna", je priznal tudi avstrijski predsednik. Dodal je, da je trajalo desetletja, preden so se razmere nekoliko stabilizirale. Prepričan je, da manjšine povsod zaslužijo vse možne spodbude in podporo, da se lahko naučijo maternega jezika. To je v splošnem interesu, je dejal.
Avstrija si prizadeva za uradno priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji
Van der Bellen je tudi ponovil, da si Avstrija prizadeva za uradno priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji kot dela slovenske družbe. "Bilo bi razveseljivo, če bi bila izenačena z italijansko in madžarsko manjšino," je dejal.
Pahor je pojasnil, da pravice nemško govoreče skupine ureja dvostranska pogodba, t. i. kulturni sporazum s konca tisočletja. Slovenska vlada je dolžna zagotoviti, da v polnosti razvija svojo jezikovno in drugo identiteto. V tem času smo podvojili sredstva zanjo, sam se je tudi večkrat sešel z njenimi predstavniki. DZ pa ne razmišlja o spremembi statusa, da bi to postala manjšina, je povedal.
Skupaj s predsednikom Pahorjem so avstrijskega predsednika Van der Bellna na uradnem sprejemu na Kongresnem trgu tradicionalno in prisrčno pozdravili tudi otroci iz Angelinega vrtca in njihove vzgojiteljice. @vanderbellen pic.twitter.com/sri1sVhCNn
— Borut Pahor (@BorutPahor) December 9, 2022
Gospodarske odnose med Slovenijo in Avstrijo sta predsednika označila za zelo tesne. "Ponosni smo na to, da je Avstrija tretja ali četrta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije in prva pri neposrednih investicijah," je dejal Van der Bellen. Poudaril je še, da avstrijska podjetja v Sloveniji zaposlujejo okoli 20.000 ljudi, okoli 26.000 dnevnih migrantov pa vsak dan pride na delo iz Slovenije v Avstrijo.
Zavzemata se za to, da BiH dobi status kandidatke za članstvo v EU
Predsednika sta se zavzela tudi za to, da bi Bosna in Hercegovina še ta mesec dobila status kandidatke za članstvo v EU. Izrazila sta obžalovanje, ker Avstrija v četrtek ni podprla članstva Bolgarije in Romunije v schengnu. Po Pahorjevih besedah je tudi Slovenija razmišljala o nasprotovanju širitvi schengna, a se je modro odločila, da ne bo blokirala Hrvaške, čeprav ne uresničuje arbitražnega sporazuma.
Med osrednjimi temami pogovorov med predsednikoma je bila še vojna v Ukrajini. Po Pahorjevih besedah sta se strinjala, da bi bilo mirno reševanje spora dobro za mir in stabilnost, a nimamo moralne in politične pravice vsiljevati ukrajinskemu ljudstvu in vodstvu miru za vsako ceno. Van der Bellen je izrazil zadovoljstvo, ker so evropske države in ZDA enotne v podpori Ukrajini.
Obisk van der Bellna je zadnji uradni obisk kakega tujega državnika v Sloveniji v mandatu predsednika Pahorja. V Slovenijo je prispel v četrtek, ko ga je Pahor gostil na neformalni prijateljski večerji na gradu Strmol.
Predsednika sta ob tej priložnosti drug drugemu podelila najvišji državni odlikovanji svojih držav – slovenski red za izredne zasluge in veliko zvezdo častnega znaka za zasluge za Avstrijo – za prispevek pri poglobitvi dvostranskih odnosov in krepitvi vezi med državama v evropskem duhu.
Neformalno srečanje van der Bellna z novoizvoljeno slovensko predsednico
Avstrijski predsednik je imel danes tudi pogovore s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič ter neformalno srečanje z novoizvoljeno predsednico Natašo Pirc Musar.
Kako zelo prijeten klepet in spoznavni sprejem sem imela z avstrijskim predsednikom @vanderbellen. Hvala predsednik @BorutPahor, da ste mi omogočili srečanje. Prepričana sem, da bosta Slovenija in Avstrija nadaljevali z dobrimi odnosi in reševanjem težav manjšin. https://t.co/fxk7wwsvgb
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) December 9, 2022
Predsednika bosta danes obiskala tudi Ptuj in na tamkajšnjem gradu postavila klop prijateljstva med državama. To bo zadnja, 27. klop, ki jo bo Pahor postavil ob obisku tujih državnikov v Sloveniji.
2