OZP podprl slovenski protimemorandum za arbitražo o meji

To je po seji povedala predsednica odbora Janja Klasinc. Glede LB pa so obsodili nespoštovanje dogovorov in mednarodnih pogodb s strani Hrvaške.

"Vsi, opozicija in koalicija, soglasni, da je vlada dobro pripravila odgovor" Glede odgovora Slovenije na hrvaški memorandum za arbitražo o meji, ki ga je vlada podprla minuli teden, je Klasinčeva dejala, da so bili na odboru "vsi, opozicija in koalicija, soglasni, da je vlada dobro pripravila odgovor", ki na več sto straneh vsebuje veliko zemljevidov, dokazov in primerov. Prepričani so, da je odgovor "izredno skrbno pripravljen in da bo zadostil potrebam, ki jih Republika Slovenija ima, da dokaže svoje argumente v okviru arbitražnega sporazuma", je dodala.

Zunanji minister Karl Erjavec, ki se je udeležil seje, je po več kot štiriurni seji poudaril, da gre pri arbitražnem postopku za strokoven in pravni postopek in da je treba arbitre prepričati s strokovno argumentacijo. "Mislim, da smo naredili tisto, kar se od ministrstva za zunanje zadeve skupaj z odvetniško pisarno tudi pričakuje, tako da upam, da bomo dobro ubranili slovenske interese kar se tiče slovensko-hrvaške meje," je dodal.

Povedal je še, da bo vlada odgovor arbitražnemu sodišču oddala do predvidenega roka po arbitražnem sporazumu, to je do 11. novembra. Pričakuje, da bo ustni zagovor pred arbitražnim sodiščem nato potekal maja oziroma junija prihodnje leto, tako da bi razsodba lahko bila znana v prvi polovici leta 2015.

Odbor obsodil hrvaško nespoštovanje dogovorov in mednarodnih pogodb Erjavec je OZP seznanil tudi z zadnjimi zapleti v zvezi s tožbami proti LB in NLB na hrvaških sodiščih po odločitvi hrvaškega sodnika, da memorandum ni mednarodna pogodba. Odbor, ki je v sklepu obsodil hrvaško nespoštovanje dogovorov in mednarodnih pogodb, je tudi poudaril, da je memorandum, ki sta ga premiera sklenila marca na Mokricah, "nedvomno mednarodna pogodba".

Erjavec je po seji znova poudaril, da je memorandum mednarodna pogodba, v kateri sta strani samo dodatno potrdili, da je "vprašanje deviznih vlog vprašanje sukcesije" in da sta ga premiera podpisala z namenom, da bi omenjeni postopki proti LB in NLB mirovali.

Izrazil je nezadovoljstvo, ker Hrvaška memoranduma ne spoštuje in izpostavil, da "postopki tečejo na podlagi pooblastila hrvaškega ministrstva za finance in da težko govorimo, da gre za neko avtonomno odločitev sodnika, ki je del samostojne sodne veje oblasti". "Če bi bila dobra volja, če bi dejansko želeli spoštovati memorandum, bi bilo zelo preprosto pač naročiti sodišču, da naj postopki mirujejo, glede na to, da so oni pravzaprav dali pooblastilo za vodenje teh tožb pred sodiščem," je poudaril.

Kako bo Slovenija ukrepala? Na vprašanje, kako bo Slovenija ukrepala, je dejal, da ti postopki tečejo med LB in hrvaškima bankama in da gre torej za odločitev LB in njenih odvetnikov, kaj bodo storili. Odgovornost slovenske vlade je, da se zagotovi spoštovanje memoranduma, v skladu s katerim bi morali ti postopki mirovati, je dodal.

Na vprašanje, zakaj se Slovenija bolj ne angažira pri nadaljevanju pogajanj vseh petih naslednic v okviru nasledstva glede vprašanja garancij za stare devizne vloge, kamor sodi tudi LB, je minister odgovoril, da se "zelo angažirajo" in da se v odnosih z vsemi državami naslednicami zavzemajo za uresničevanje sporazuma o nasledstvu.

Opozoril na različno in "zanimivo" sodno prakso Opozoril je še na različno in "zanimivo" sodno prakso na Hrvaškem, saj je v primeru slovenskih terjatev do hrvaškega podjetja sodnik postopek prekinil in napotil, da se zadeva rešuje v okviru nasledstva.

Nujna zaprta seja je bila sicer sklicana zaradi slovenskega odgovora na hrvaški memorandum za arbitražo o meji, potem ko ga je vlada minuli teden potrdila.

Čeprav naj bi pripravo memoranduma in sam arbitražni postopek v skladu z arbitražnim sporazumom vodila zgolj vlada, je v Sloveniji o tem odločal DZ v celoti. Memorandum je potrdil na zaprti seji 4. februarja in ob tem sprejel tudi izjavo, da mora sodišče določiti "ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem".

Vprašanje LB pa so naknadno vključili na dnevni red po zadnjem zapletu, do katerega je prišlo, potem ko se je hrvaški sodnik konec oktobra odločil za nadaljevanje postopka v eni od 27 tožb proti LB in NLB na Hrvaškem zaradi prenesenih deviznih vlog LB na podlagi notranje zakonodaje z utemeljitvijo, da memorandum ni mednarodna pogodba.