Četrtek, 24. 11. 2016, 19.11
7 let, 2 meseca
Okužbe s salmonelo: pri sosedih vihar, v Sloveniji mirno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
Na Hrvaškem so v letošnjem letu pri živilih odkrili 67 primerov okužb s salmonelo, zaradi težav pa se je zmanjšalo povpraševanje po mesu. V Sloveniji so v 515 preiskanih vzorcih javnost štirikrat obvestili o umiku oziroma odpoklicu živila.
Hrvaško je v zadnjem obdobju zajel val okužb s salmonelo na trgovskih policah. Nevarno bakterijo so odkrili v jajcih in v puranjem ter piščančjem mesu, uvoženem iz Poljske in Italije.
Najbolj je javnost razburilo pozno opozarjanje pristojnih na nevarnost, saj so pri primeru salmonele pri perutnini javnost obvestili šele po treh tednih. Plaz kritik čez slab veterinarski nadzor se je vsul po tem, ko je petletnik umrl zaradi zaužitja jajca s salmonelo, hrvaški kmetijski minister Tomislav Tolušić pa je napovedal spremembe zakonodaje.
V primerjavi z lani, ko so na Hrvaškem odkrili 18 primerov salmonele v izdelkih, se je v letošnjem letu ta številka povzpela na 67.
V Sloveniji opravili 515 testov
V Sloveniji je za nadzor pristojna Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer spremljajo dogajanje na Hrvaškem, za zdaj pa okuženega mesa pri nas še niso odkrili. V letošnjem letu so do zdaj analizirali 515 vzorcev, nadzor pa izvajajo na treh ravneh, te so:
- inšpekcijski redni nadzor,
- inšpekcijski nadzor po prijavi,
- nadzor trgovcev nad izdelki in dobavitelji.
V letošnjem letu so slovenski inšpektorji štirikrat pozvali k umiku oziroma odpoklicu živila, pri katerem so sumili na prisotnost salmonele, vsi primeri pa so bili v septembru. Trikrat so bila sporna sezamova semena, enkrat pa sir, v vseh primerih je inšpekcija za varno hrano izvedla odpoklic.
Lani je bilo odvzetih 543 vzorcev, 12 pa jih je bilo neskladnih (en vzorec svežega mesa perutnine in 11 vzorcev mesnih pripravkov iz perutninskega mesa).
Morda vas zanima še:
Duh je ušel iz steklenice, kdo lahko še ustavi sindikate?
Kaj vse je narobe v nabavnih sistemih naših bolnišnic
Največkrat so prisotnost salmonele odkrili v mesnih pripravkih iz perutninskega mesa.
Lidl v Sloveniji ne ponuja mesa iz Poljske
Med trgovci, ki so prodajali izdelke, okužene z bakterijo salmonele, sta bili trgovski verigi Spar in Lidl, ki imata trgovine tudi v Sloveniji.
"Imamo druge dobavitelje kot hrvaški Lidl in mesa iz Poljske ne ponujamo. Večinoma imamo slovenske dobavitelje," odgovarjajo pri Lidlu, kjer vsak teden opravljajo notranje in zunanje nadzore.
"Meso hrvaškega dobavitelja Vindija smo ob izbruhu afere na Hrvaškem preventivno izločili, puranji hamburger z rožmarinom italijanskega proizvajalca AIA pa se v Sloveniji ni prodajal," so nam sporočili iz Spara, kjer so zaradi številnih primerov salmonele na Hrvaškem povečali pregledovanje. Prej so vzorčenje svežega mesa izvajali štirikrat letno, po izbruhu afere pa kontrolo izvajamo enkrat tedensko za piščančje in puranje meso
Največ okužb leta 2014
V zadnjih petih letih je bilo v Sloveniji največ prijav salmonelnih okužb leta 2014, in sicer 667 primerov, najmanj pa leta 2013, ko jih je bilo 293.
Lani je bilo zaradi salmonele hospitaliziranih 184 bolnikov, v letošnjem letu pa do zdaj 135.
V letošnjem letu je slovenska inšpekcija za varno hrano zaradi salmonele odpoklicala oziroma umaknila štiri izdelke. V treh primerih je šlo za sezamova semena, enkrat pa za sir.
Na Hrvaškem zaradi nevarnosti salmonele manjša prodaja mesa
Hrvaško združenje proizvajalcev mesa Croatiastočar je ocenilo, da je od prejšnjega tedna, ko so inšpekcije potrdile salmonelo v jajcih in mesu v več trgovinah, prodaja mesa upadla za 30 odstotkov. A hkrati je na trgovskih policah manj teh izdelkov, saj so distribucijski centri do objave rezultatov analiz ustavili pošiljke v trgovine.
V Croatiastočarju so menili, da je upad prodaje večji kot tisti ob pojavu ptičje gripe in bolezni norih krav. Ob tem so znova opozorili, da se z uvozom tujega mesa in mleka uničuje domačo mesno industrijo.
STA
Kaj svetujejo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin?
Tako kot pri vseh mikrobioloških dejavnikih tveganja je za potrošnike bistvenega pomena pravilno higiensko ravnanje z živili oziroma hrano:
- ločeno shranjevanje surovih živil in kuhanih jedi, da se prepreči morebitno navzkrižno onesnaženje,
- ustrezna higiena v hladilniku in pri rokovanju z živili,
- umivanje rok in živil (na primer, sadja in zelenjave) pred uživanjem,
- uporaba ločenih površin in pripomočkov pri pripravi surovih živil, ki potrebujejo termično obdelavo pred uživanjem, in tudi njihova zadostna termična obdelava.
