Sreda, 12. 5. 2021, 13.50
2 leti, 11 mesecev
Okrevanje spodbudno, a nad gospodarstvom še senca covid-19
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,36
2
Čeprav vsi problemi še zdaleč niso premagani, so gospodarski obeti za Evropo vendarle veliko boljši, je izpostavil izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.
Gospodarska rast na območju evra in celotne Evropske unije se občutno izboljšuje, je sporočila Evropska komisija. Pospešujeta jo večja precepljenost prebivalstva in ukinjanje omejitvenih ukrepov. Do konca prihodnjega leta naj bi se po napovedih gospodarstvo vrnilo na predkrizne ravni.
Gre za pomembno izboljšanje napovedi v primerjavi z zimsko, so sporočili iz komisije. Rast pripisujejo večji precepljenosti prebivalstva in ukinjanju ukrepov, ki so jih države sprejemale za omejitev širjenja novega koronavirusa. Pospeševali jo bodo zasebna potrošnja, naložbe in naraščajoče povpraševanje po izvozu evropskega blaga iz vse močnejšega svetovnega gospodarstva. Stopnje rasti se bodo sicer razlikovale od države do države, vendar naj bi se gospodarstva vseh članic do konca leta 2022 vrnila na predkrizne ravni. Do leta 2022 naj bi se na najvišjo raven v več kot desetih letih povzpel tudi delež javnih naložb bruto domačega proizvoda (BDP).
Pandemija gospodarstvo še drži v krizi
Pandemija covid-19 je evropskemu gospodarstvu povzročila šok zgodovinskih razsežnosti. Leta 2020 se je obseg bruto domačega proizvoda območja evra skrčil za 6,6 odstotka, celotne Evropske unije pa za 6,1 odstotka. Čeprav so se podjetja in potrošniki na splošno prilagodili omejitvenim ukrepom, pa so nekateri sektorji, kot so turizem in osebne storitve, še naprej trdno v primežu krize, je opozorila komisija.
Obseg bruto domačega proizvoda se bo letos okrepil za 4,2 odstotka, prihodnje leto pa za 4,4 odstotka, napovedujejo celotni Evropski uniji. V februarja objavljeni zimski napovedi sta bili ti številki nižji za pol odstotne točke.
Dober znak: zaposlenost raste, brezposelnost upada
V Bruslju opažajo, da se razmere na trgu dela počasi izboljšujejo. Zaposlenost od sredine leta 2020 spet raste, stopnja brezposelnosti pa se je v večini držav članic doslej že spustila s svojih najvišjih ravni. K temu so pripomogle sheme pomoči, ki so jih sprejemale države, kot tudi shema Evropske unije za pomoč pri zaščiti in ohranjanju delovnih mest Sure. A trg dela bo, so opozorili, za popolno okrevanje potreboval nekaj časa.
Pred nami še negotovi časi
Napovedi spremljajo velika tveganja in tako bo ostalo, vse dokler bo nad gospodarstvom visela senca covid-19, so še sporočili iz Evropske komisije. Dodaten faktor negotovosti je časovnica, kdaj bodo države začele umikati ukrepe za blažitev posledic krize. Če se bo to zgodilo prezgodaj, utegne biti okrevanje v kali zatrto, če se bo predolgo odlašalo, pa utegne voditi v izkrivljanje trga ter ovirati umik nerentabilnih podjetij s trga.
Čeprav vsi problemi še zdaleč niso premagani, so gospodarski obeti za Evropo vendarle veliko boljši, je izpostavil izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. Ob dejstvu, da se delež cepljenih povečuje, omejitveni ukrepi ukinjajo, življenje ljudi pa se vrača v stare tirnice, je komisija lahko zvišala napovedi za gospodarstva držav članic Evropske unije in območja evra v tem in prihodnjem letu, je še dejal.
Cene se bodo umirile šele prihodnje leto
Zaradi rasti cen energentov in številnih začasnih tehničnih dejavnikov, kot je letna prilagoditev uteži blaga in storitev v potrošniški košarici, ki se uporablja za izračun inflacije, je stopnja inflacije v začetku letošnjega leta močno narasla. V celem letu 2021 naj bi se cene v območju evra v povprečju zvišale za 1,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se rast umirila na 1,3 odstotka. Za celotno EU komisija letos predvideva inflacijo v višini 1,9 odstotka, leta 2022 pa 1,5 odstotka.
Medtem ko so ukrepi, ki so jih sprejemale države članice, pomembno prispevali k blažitvi posledic pandemije covid-19 za gospodarstvo, pa so hkrati vodili v večje zadolževanje. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se letos v območju evra zvišal za tri četrtine odstotne točke, in sicer na osem odstotkov bruto domačega proizvoda, v Evropski uniji za pol odstotne točke, torej na 7,5 odstotka. Leta 2022 naj bi se tako prepolovil, znašal naj bi malo manj kot štiri odstotke.
Delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu naj bi letos v Evropski uniji s 94 odstotki dosegel rekordno vrednost, nato pa se leta 2022 malenkost znižal, in sicer na 93 odstotkov BDP. Podobna gibanja je pričakovati v območju evra − letos naj bi se dolg povzpel na 102 odstotka, leta 2022 pa malenkost znižal, in sicer na 101 odstotek BDP.
2