Sreda, 13. 4. 2016, 14.17
6 let, 6 mesecev
Odzivi na predlog pokojninske reforme: Pokojninski zastonjkarji ostajajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,53
4
Ministrstvo za delo predlaga, da bi se po novem upokojevali pri 67 letih, osnova za pokojnino pa bi podaljšali na 34 let, kar je deset let več kot velja trenutno. Kako komentirajo predlog, smo vprašali ekonomiste in gospodarstvenike.
Bela knjiga upokojevanja, ki so jo danes predstavili na Brdu pri Kranju, poleg podaljšanja pokojninske osnove za izračun pokojnine predvideva še dvig upokojitvene starosti, daljšo zavarovalno dobo in izenačitev moških in žensk.
Matej Lahovnik, ekonomist in nekdanji minister:
To, kar so danes predstavili, je zagotovo korak v pravo smer, ne razumem pa, zakaj te ukrepe odlagajo v prihodnost, tja po letu 2019, v mandat naslednje vlade. Mislim, da je vlada pravilno zaznala težavo, saj pokojnina tistih, ki se danes upokojujejo s povprečno plačo, znaša okoli 580 evrov, kar ne pokrije niti praga revščine.
Ukrepi so nujni, prav je, da so težavo zaznali. Tudi diagnoza težave je dobra, a ne razumem, zakaj ukrepe odlagajo v prihodnost. To je približno tako, kot da bi zdravnik pri pacientu ugotovil nujnost zdravljenja, to pa odložil v prihodnost. Dlje ko bomo odlašali z novo pokojninsko reformo, slabše bo.
Težava je, da so ministra Mramorja v vladi utišali. Bolonjska reforma je šla v napačno smer. Ideja je bila, da se dodiplomski študij konča v treh letih in da se večina študentov nato vključi na trg dela. Rezultat pa je podaljšanje študija, saj so sistem 3+2 izmaličili tako, da morajo danes študentje za enako stopnjo izobrazbe študirati leto več, kar je absurd. Če dodate absolventski staž po prvi in drugi stopnji, ugotovite, da študentje študirajo sedem let. Tako se ne smemo čuditi temu, da se začno študentje na trg dela vključevati, ko so že blizu tridesetih.
Druga težava je, da niso bile storjene potrebne reforme na trgu dela, zato je naša država na samem vrhu EU-držav po deležu zaposlitev za določen čas oziroma je število zaposlitev za nedoločen čas med mladimi med najmanjšimi v EU, krivec za to pa je toga delovna zakonodaja. Na eni strani se je zaščitilo zaposlene po 55. letu starosti, po drugi strani pa se s potrebnimi ukrepi ni spodbudilo zaposlovanja mladih.
Mramor ve, kaj je treba storiti, a ima omejeno politično moč zaradi zgodbe z dodatki, zato se te nujne stvari odlagajo v prihodnost.
Bernard Brščič, ekonomist:
Tudi ta bela knjiga ne naslavlja temeljne težave slovenskega pokojninskega sistema. Po skoraj treh desetletjih bi namreč pričakovali, da se bo zgodilo očiščenje pokojninske blagajne. To izjemno obremenjujejo tako imenovani pokojninski zastonjkarji, ki niso plačevali prispevkov in niso upravičeni do trenutnih pokojnin. Gre za celo vrsto kategorij upokojencev, med katerimi so tudi jugoagresorji, udbovci, ne nazadnje tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan. Njihov skupen znesek pokojnin dosega skoraj desetino mase vseh pokojnin. Na račun očiščenja teh bi bila povprečna pokojnina za okoli 50 evrov višja od trenutne.
Pri tem predlogu gre za klasičen primer parametrične reforme, ki predvideva podaljšanje upokojitvene starosti in osnove za izračun pokojnine. Nič novega, česar ne bi videli že pri prejšnjih reformah iz let 1999 in 2013. Korak v pravo smer vidim le pri izenačitvi pogojev upokojevanja za moške in ženske.
Menim, da bo predlog naletel na močno nasprotovanje sindikatov in v predlagani obliki ne bo sprejet, sploh pa ne v mandatu trenutne vlade.
Vlada bo morala vsekakor razmisliti tudi o izjemno bednem socialnem položaju slovenskih upokojencev. Višina povprečne pokojnine, ki znaša 620 evrov, je velika sramota. Prav tako je nadomestitveno razmerje v dveh desetletjih padlo s 75 odstotkov plače na 57 odstotkov, kar je izjemno poslabšalo položaj upokojencev. Tudi te težave ne naslavlja bela knjiga.
Anže Burger, ekonomist:
V novi pokojninski reformi je kar nekaj dobrih stvari. Starost se mi zdi v redu, torej to, da se pomikamo na 67 let, a je vprašanje izvedbe in prihodnjega obdobja, ker se tudi danes upokojimo prej, kot je sicer določeno.
Sporno se mi zdi še vedno to, da se obdrži tudi možnost upokojitve ob nezasedanju starostnega pogoja ob upokojevanju, ki je določen na 40 let. Starostni pogoj bi moral biti edini pogoj za upokojitev.
Prav je, da se črta predčasno upokojevanje in da se uvedejo bonusi za ljudi, ki bodo želeli delati dlje. Prav je, da se črta tudi vdovska pokojnina in letni dodatek, ker je to še nekaj, kar otežuje pogajanja vsako leto oziroma vsakič, ko se pokojnine usklajujejo.
Prav je tudi, da se spodbuja delo že upokojenih, vendar bi bil jaz tu bolj popustljiv in ne bi zahteval polnega plačevanja prispevkov že upokojenih. Zakaj bi oni še vedno plačevali neke prispevke za pokojninski sistem, če so jih že. To bi tudi znižalo ceno dela in povečalo možnost, da znova najdejo zaposlitev na trgu dela. Oni niso tako konkurenčni kot mladi in bi s tem lažje prišli do zaposlitve.
Prav je, da se osnova razširi na vse oblike dela, na vse pogodbe, da se jih poenoti. Imamo več deset različnih zavarovalnih osnov in sistem je zares nepregleden. Različni statusi imajo vsak svojo osnovo. Treba je poenotiti te osnove in s tem prispevne stopnje.
Nova reforma je oblikovana v pozitivno smer, a odvisno je od tega, kakšna bo izvedba, kako dolgo bo prehodno obdobje. Tu namreč piše, da je to reforma, ki bo veljala za generacije, ki zdaj študirajo. To je prepozno, to mora priti v veljavo v nekaj letih. Že zdaj imamo težavo, že zdaj se ena tretjina pokojninske blagajne financira iz proračuna.
4