Odbor DZ soglasno podprl vladni predlog novele zakona o centralnem registru

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle je v obrazložitvi novele dejala, da je sprememba potrebna zaradi nemotenega določanja številke EMŠO, saj zaradi že določenega večjega števila EMŠO znotraj šifre registra 50 v prihodnosti ne bo več mogoče zagotoviti novih EMŠO na posamezni datum.

EMŠO se bo še naprej določal avtomatično 

Predlagajo, da se v osebni identifikacijski številki EMŠO pri navedbi šifre registra omogoči uporabo vseh obstoječih šifer registra, ki so bile ob določitvi osebne identifikacijske številke rezervirane za Slovenijo, to so šifre od 50 do 59.

Pojasnila je, da se EMŠO določa državljanom RS in tujcem, ki imajo urejen status, imajo pravice in obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali iz humanitarnih razlogov. Ob tem pa ni dovoljeno, da bi EMŠO, ki je bil v preteklosti dodeljen osebi, ki ne živi več, dodeljen nekomu drugemu.

Heferletova je v obrazložitvi poudarila, da ne gre za uvedbo novih elementov strukture EMŠO, niti ne gre za elemente, ki bi povzročali kakršnakoli razkritja dodatnih osebnih podatkov. EMŠO pa se bo še naprej določal avtomatično na naslednjo možno številko ne glede na osebne okoliščine posameznika, kot so kraj rojstva, poreklo ali državljanstvo.

Predlog novele obravnavajo po skrajšanem postopku 

Predlog novele obravnavajo po skrajšanem postopku, saj gre po besedah Heferletove za zelo nezahtevno spremembo zakona, ki je tehnične narave.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Damijana Mlakar je opozorila, da bi z vidika načela legalitete veljalo način uporabe šifre registra okvirno določiti že v zakonu, saj je sicer zakonska ureditev lahko presplošna.

Razpravljal je le poslanec NSi Jožef Horvat in ocenil, da je novela zakona nujna zaradi tujcev, ki za svoj rojstni dan navedejo 1. januar. Zanimalo ga je, ali se je že zgodilo, da bi se EMŠO na določen dan zapolnil.

Heferletova je odgovorila, da so se težave res pojavile zaradi tujcev. Razlog pa je to, da v nekaterih državah ne beležijo dneva rojstva, ampak le leto, zato ob prihodu povedo, da so rojeni 1. januarja, in letnico. Zaenkrat še niso zapolnili nobene letnice, najbolj kritična leta pa so 2000, 2002, 2003, 1998 in 1997.

EMŠO, ki je bil uveden leta 1976, sicer sestavlja trinajst številk. Prvih sedem številk predstavlja datum rojstva, osma in deveta številka šifro registra, deseta, 11. in 12. številka predstavljajo kombinacijo zaporednih številk spola in mesta rojenega na določen dan, 13. številka pa je kontrolna številka, ki se izračuna po matematični metodi.

Novice Odbor DZ ni podprl predloga NSi za referendum o energetskem zakonu

Novice Odbor DZ za pravosodje zavrnil vsa predlagana priporočila SDS o stanju na področju korupcije

Novice Odbor DZ za izobraževanje danes o noveli zakona o osnovni šoli