Zavrnjen sklep SDS o ustavitvi podiranja ograje na meji

Notranji minister Boštjan Poklukar je v odgovor na predlagan sklep stranke SDS, da naj se odpravi sklep vlade, ki je 50 državljanom Sirije in Afganistana podelil status begunca, dejal, da gre za osebe z območij, ki jih je močno prizadel potres.

Dejal je, da se je s hrvaškim kolegom dogovoril za okrepljeno sodelovanje, na podlagi katerega se bo s svojim hrvaškim kolegom kmalu srečal tudi generalni direktor policije Senad Jušić, ki se bo dogovarjal glede operativnega dela. Poklukar je dejal, da bodo hrvaški policiji dali na razpolago policijske strokovnjake in opremo, z namenom omejitve tihotapljenja migrantov po ključnih kanalih.

Jušić je pojasnil, da je policija v skupni akciji s Fursom marca ugotovila, da se migranti iz Zagreba prevažajo s taksi vozili. Furs je zato izrekel globe v znesku 29.000 evrov. Slovenski policisti dvakrat mesečno patruljirajo skupaj z madžarskimi kolegi, z italijanskimi desetkrat, avstrijskimi kolegi 17, s hrvaškimi pa 59.

Kot nepogrešljive pri upravljanju migracij je Poklukar izpostavil tudi nevladne organizacije, saj počnejo to, česar država ne more. "To so ljudje, ki delajo s srcem in dušo za te ljudi," je ocenil. Notranji minister je prepričan, da so migracije upravljane.

Kako tujce civilizirano in na zakonit način sprejeti, je problem celotne Evrope. S tem se ukvarjajo ciljne države, Slovenija pa ostaja tranzitna država, je spomnil Poklukar. Ob tem pa tudi slovenska policija ob stiku z migranti postopa humanitarno in jih oskrbi.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert meni, da Poljska, Češka, Nemčija, Avstrija, Španija in Italija zapirajo meje nezakonitim prebežnikom, mi pa jih odpiramo. Branko Grims (SDS) je migracijam pripisal vzrok za propad Rima, saj da so ga germanska plemena "prosila za azil", njihovi potomci pa zgrabili za orožje in ga oplenili. Takšne masovne migracije vodijo do konca civilizacije, meni Grims.

Poslanec Svobode Martin Premk je polemiziral, da Rim ni propadel, da se je končal le zahodni del rimskega cesarstva. Ti Germani pa so se z Rimljani borili proti Hunom in Vandalom, ki so takrat vdirali v cesarstvo, je spomnil. Predlagal je, da razpravo o tem prepustijo zgodovinskim simpozijem.

Odbor je z devet glasovi proti in štirimi glasovi za zavrnil predlagane sklepe SDS, da naj se ustavi odstranjevanje ograje, da naj se prekliče sklep vlade o sprejemu 50 oseb iz Sirije in Afganistana in da naj policija čez tri mesece odboru poroča o ukrepih na meji.

Člani odbora pa so z devetimi glasovi za in štirimi proti potrdili koalicijska sklepa, da naj se odbor seznani z ukrepi policije za zaščito meja. Odbor je bil soglasen glede koalicijskega sklepa, da naj policija še naprej zagotavlja povečano prisotnost na kritičnih mejnih točkah.

Poklukar: Slovenija potrebuje delovno silo

Notranji minister Boštjan Poklukar je migracijsko in integracijsko strategijo predstavil rekoč, da gre za živa dokumenta, ki bosta izboljšana s pomočjo poslancev DZ, s ciljem priprave celovitih dokumentov. Ob tem je integracijska strategija dokument, ki ga država še ni imela, ob čemer Poklukar verjame, da se bo v naslednjih letih še nadgrajevala.

Slovenija potrebuje delovno silo, predvsem strokovnjake, zdravnike in študente iz tujih držav. Ti ljudje se bodo tukaj ustalili, postali naši sosedje, prijatelji in sodržavljani, je dodal Poklukar.

Generalni direktor direktorata za migracije na notranjem ministrstvo Matej Torkar je navedel, da strategija priseljevanja vključuje štiri strateške cilje. Kot prvega je navedel zunanje delovanje za zagotavljanje varnih in urejenih migracij, ki daje poseben poudarek sodelovanju z državami izvora, z namenom preprečevanja migracij. Drug cilj opredeljuje možnosti uporabe migracijskega potenciala za zmanjševanje upada delovno aktivnega prebivalstva Slovenije. Poseben poudarek strategija daje odpravi administrativnih ovir pri zaposlovanju in zaščiti delavcev.

Strategija v tretjem cilju migrante razume kot subjekte migracij, ki morajo biti deležni zaščite življenja in dostojanstva, ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Poseben poudarek po Torkarjevih zagotovilih daje zaščiti migrantov in preprečevanju sovražnega govora. Zadnji cilj naslavlja manj pozitivne vidike migracij, kot so nezakoniti prehodi meje in vpliv migracij na notranjo varnost države, je naštel.

Strategija za integracijo je medtem prepoznala jezikovno integracijo kot ključni element za uspešno vključevanje v družbo, je dokument predstavila direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. Skupaj z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje so snovalci strategije ocenili, da je potrebna prenova javno veljavnih programov, ki že poteka, je dejala. Ob tem si bo strategija prizadevala, da bo učenje jezika mogoče izvajati ob delovnem času. Drugo poglavje strategije je namenjeno izobraževanju, ki predvideva ukrepe od predšolske vzgoje do univerze.

Predmet tretjega poglavja je trg dela, ki naslavlja problematiko razpoložljivosti informacij tako za tujce kot za delodajalce. To strategija dosega s predintegracijskimi programi in vzpostavitvijo info točke, na kateri lahko vsi deležniki dobijo verodostojne informacije, je povedala Štrukelj.

Strategija vključevanja lokalno okolje naslavlja v posebnem poglavju, saj želi v njem spodbujati do migrantov naklonjeno vzdušje. Predvideva programe vključevanja v družinske in večgeneracijske centre, socialnovarstvene ter druge skupnostne programe, dotika pa se tudi specifičnih potreb najbolj ranljivih skupin migrantov. Na predlog nevladnih organizacij pa po navedbah Štrukljeve predvideva tudi odpravo administrativnih ovir in spremembo zakonodaje, na način, da bo tujcem vključevanje v družbo lažje.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je povedal, da je ministrstvo pri strategiji sodelovalo z zavezo odpravljanja administrativnih ovir. Odpravljanje zaostankov bo doseglo z dodatnimi zaposlitvami na upravnih enotah in modernizacijo njihovega poslovanja. Dodatne kvote za delovna mesta bo ministrstvo dalo na področju informiranja najbolj obremenjenih upravnih enot v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu, je dejal.

V razpravi so člani odbora pozdravili napore za vzpostavitev dodatnih mehanizmov za integracijo migrantov, ob tem pa so bili tudi kritični, da imata predloga delovnih osnutkov veliko pomanjkljivosti in sta premalo ambiciozna.

Strategija bo potrebovala veliko popravkov, tudi v luči dejstva, da k nam prihajajo ljudje iz držav, kjer niso obiskovali niti osnovne niti srednje šole, je poudaril Anton Šturbej (SDS). Njegova strankarska kolegica Anja Bah Žibert pa je poudarila, da bo treba pri obravnavi obeh dokumentov več pozornosti nameniti vidiku varnosti. "Pritisk migrantov na južno mejo je visok," je izpostavila Bah Žibert.

Medtem ko se Evropa utaplja v migracijah, se v Sloveniji, kjer smo do septembra letos zabeležili 40.000 nelegalnih migrantov, ukvarjamo s tem, kaj bomo kot država naredili, da bo tem ljudem lažje, je bila kritična poslanka SDS. Izpostavila je tudi podatek policije, po katerem dnevno v Slovenijo nezakonito vstopi od 200 do 300 migrantov.

Slovenija se ne utaplja v nezakonitih migracijah, v Sloveniji tudi ni 40.000 migrantov, ker je Slovenija zanje tranzitna država, je Bah Žibertovi odgovorila predsednica odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Tereza Nova (Gibanje Svoboda). "Za tiste, ki ostajajo, pa moramo poskrbeti, zato, da bo tudi večinsko prebivalstvo zadovoljno živelo z njimi," je poudarila Novak.

Podatek o 40.000 beguncih je zanikala tudi direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. Kot je pojasnila, je bilo v četrtek v Sloveniji nastanjenih 1391 vlagateljev namere za mednarodno zaščito in 882 beguncev. Izpostavila je tudi podatek, da je v trg dela vključena tretjina od 601 prosilcev za mednarodno zaščito.

Stališče poslanke NSi Vide Čadonič Špelič v povezavi s strategijama je, naj koalicija čim prej pripravi dokument, "ki bo konkreten in bo vključeval časovnico, finančna sredstva in ki bo upošteval vse, kar je potrebno, za njegovo sprejetje," je med drugim poudarila Čadonič Špelič.