Sreda, 18. 7. 2018, 6.16
5 let, 9 mesecev
Odbor DZ o predlogu zakona za zaščito NLB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
Skupni odbor DZ bo danes odločal o predlogu zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Če mu bo prižgal zeleno luč, bo DZ o njem odločal jutri. Sprejem zakona poteka po nujnem postopku, saj je pomemben v luči načrtovane letošnje prodaje vsaj polovice NLB in pri tem dosežene cene.
Cilj predloga zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, vlada pa potrdila v petek, je zaščita NLB v primeru rubeža premoženja. Zakon je tudi podlaga za to, da bo NLB državi lahko izplačala dividende, načrtovane v višini 189,1 milijona evrov, za kar čaka soglasje Evropske centralne banke.
Kako bo zakon zaščitil premoženje
Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb (rubežev) na premoženje NLB na Hrvaškem. Sklad nadomesti banki negativne finančne posledice v 30 dneh od prejema obvestila banke, ki mora ob tem predložiti določena dokazila.
V zakonu je posebej navedeno, da ta ne vzpostavlja državnih jamstev za prenesene devizne vloge. Na podlagi tega zakona Slovenija ne prevzema nikakršne obveznosti do Hrvaške iz naslova prenesenih deviznih vlog, ampak zgolj zaščiti vrednost svojega premoženja.
Takšna zaščita premoženja države v NLB je smiselna v povezavi z delno privatizacijo banke. Zagotovila naj bi, da se prodaja izvede po tržnih pogojih, brez negativnega vpliva prenesenih deviznih vlog na prodajno ceno. Prav zaradi teh tveganj in posledično nižje cene je vlada lani ustavila prodajo banke.
Tveganja ocenjena na okoli 700 milijonov evrov
Če zakona ob novi prodajni obljubi, ki jo je Slovenija dala Evropski komisiji, ne bo, so tveganja ocenjena na okoli 700 milijonov evrov. Država bi namreč s prodajo NLB iztržila vsaj 430 milijonov evrov manj, ne bo upravičena do izplačila lanskih dividend in ne do 80 milijonov evrov zadržanega dobička.
Zaradi za Slovenijo nesprejemljivih sodnih postopkov proti LB in NLB na Hrvaškem obema nastaja finančna in poslovna škoda. Doslej je bilo pravnomočno končanih pet postopkov, štirje v korist hrvaških bank. V teh so glavnice skupaj znašale 935.230 evrov, za vsaj še enkrat toliko je doslej zamudnih obresti.
Skupen obseg vtoževanih zneskov glavnic znaša 172,2 milijona evrov, a ministrstvo pričakuje, da bo obseg uspešno prisilno izterjanih zneskov precej manjši, še posebej zaradi sodne prakse v tretji državi. Finančne posledice za sektor država bodo nastale ob izplačilu sklada za nasledstvo banki.
Možnosti prisilnih izterjav na Hrvaškem so omejene, saj NLB izpolnjuje navodila vlade, naj umakne čim več premoženja na Hrvaškem in tudi v drugih nekdanjih republikah bivše skupne države. Slovenija pa naj bi države, kjer so izvršbe možne, opozorila na to nerešeno meddržavno vprašanje.
