SiolNET. Novice Slovenija
0,26

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Od tradicionalnih semen do genomsko preurejene čebule, ob kateri ni solz #video

0,26

termometer

semena

Slovenec Primož Titan je na trg pripeljal novo vrsto pšenice, ki ima lahko tudi do 40 odstotkov večji pridelek zrna. Darko Burger iz kmetije Burger prisega na tradicionalne načine kmetovanja, med drugim po ekološka semena potuje na jug, kjer so "še malo za zahodnim svetom in je mogoče pridobiti več nespremenjenih vrst". V oddaji Dan na Planet TV pa je nastopil tudi Borut Bohanec z Biotehniške fakultete in predstavil prednosti genomskega preurejanja pridelkov.

Primož Titan iz Raziskovalne genetike in agrokemije (RGA) si že 20 let prizadeva narediti nekaj, kot pravi sam, boljšega od konkurence. Lani sta s prijateljem Jernejem Iskro na trg pripeljala novo slovensko vrsto pšenice, ki ima lahko tudi do 40 odstotkov večji pridelek zrna.

Video: Planet TV

Trenutno so v postopku uradnega preizkušanja tudi nekatere druge vrste, ki jih nameravata vpisati na evropsko sortno listo. "Gre za iskanje nečesa boljšega," je še povedal Titan.

Pšenica prihodnosti bo bistveno drugačna, kot jo poznamo danes: "Verjetno bo imela funkcionalne lastnosti, kot je znižanje holesterola. Poleg tega pa bo morda iz enoletnice prešla v večletnico," je še povedal Titan.

Genomsko preurejena čebula, ob kateri ni solz

Borut Bohanec z Biotehniške fakultete v Ljubljani je nedavno prejel Jesenkovo nagrado za življenjsko delo. "Hrane bi že zdavnaj zmanjkalo, če je ne bi v 20. stoletju s sodobnimi metodami tako temeljito oplemenitili, da na enem hektarju ne pridelamo več ene tone pšenice, ampak deset."

Video: Planet TV

Genomsko preurejanje hrane je spreminjanje že obstoječih genov v hrani, ne dodajanje novih. "Bistvena razlika je v tem, da v gensko spremenjenih organizmih gen iz enega organizma prestavimo v drugega, pri genomskem preurejanju pa ne dodajamo novih genov, ampak spreminjamo obstoječe," je povedal Bohanec.

"Da se nam ob čebuli ne bi solzilo, bi lahko uporabili več različnih pristopov. S sodobno metodo genskega preurejanja bomo to prej ali slej naredili," je še povedal Bohanec.

Z genomskim preurejanjem živil proti uporabi kemije

"Pred mesecem dni je izšla študija, ki je ugotovila, da se pri koruzi ni povečal le pridelek, ampak je v njej tudi za četrtino manj mikotoksinov, ki sicer povzročajo raka jeter," je še povedal Borut Bohanec, ki si želi, da bi mediji večkrat objavili pozitivne stvari o gensko spremenjenih izdelkih.

Video: Planet TV

"Iz avtohtonih semen smo odbrali najboljše in naredili boljše, na primer iz ajde in zelja," je še povedal dodal, da so kljub zapletenosti tovrstnega dela na katedri za žlahtnjenje in genetiko uspešni.

"Nove sorte delamo zato, da ne bi bilo treba uporabljati toliko kemije," je še poudaril.

Kmet, ki prisega na tradicionalno

Na drugi strani pa so tisti, ki prisegajo na tradicionalne metode kmetovanja. Med njimi je tudi kmet Darko Burger s kmetije pod Šmarno goro.

Video: Planet TV

"Pridelki so res morda malo manjši, so pa bolj kakovostni," je povedal Darko Burger, glava kmetije Bruger, kjer prisegajo na tradicionalne načine kmetovanja.

Pravi, da se danes na naših krožnikih znajde veliko gensko spremenjenih živil, predvsem zaradi soje, ki je, kot pravi Burger, 80-odstotno gensko spremenjena: "Soja je vključena v kar široko paleto proizvodov na trgovskih policah."

Na kmetiji imajo tudi "banko ekoloških semen", po katera se Burger odpravi tudi v Srbijo: "Tam so še malo za zahodnim svetom, zato je mogoče dobiti še nekaj več starih vrst." Semena prideluje sam, nekaj jih dobi iz ekoloških kmetij iz tujine, nekaj pa si jih izmenjajo tudi z vrtičkarji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 30
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin