Petek, 22. 3. 2019, 8.20
5 let, 7 mesecev
Shod za zaščito Mure: Protestniki očitajo Bratuškovi, da je v krempljih lobijev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
6
Protestniki so bili kritični zlasti do potez infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek.
Okoli 200 protestnikov iz Prekmurja in Prlekije je na današnji svetovni dan voda v Ljubljani politiko pozvalo, naj nemudoma sprejme odredbo o odvzemu koncesije Dravskim elektrarnam Maribor za gradnjo hidroelektrarn na Muri. Številni transparenti so bili uperjeni proti infrastrukturni ministrici Alenki Bratušek, ki so jo protestniki med drugim označili za "mater kapitala".
"Čas je, da se po 30 letih agonija v zvezi z reko Muro neha," je izjavil predsednik zveze društev Moja Mura Samo Tuš. Vodja protesta na Trgu republike je poudaril, da je sprenevedanja dovolj in da merodajne institucije, "celo tiste, ki jih je naročil investitor Dravske elektrarne, že približno 30 let ugotavljajo, da je izgradnja elektrarne na Muri nekoristna ter škodljiva za ljudi in za naravo".
"Naredite temu konec," je poudaril Tuš. Vlado je pozval, naj nemudoma sprejme odredbo za odvzem koncesije Dravskim elektrarnam Maribor za gradnjo hidroelektrarn na Muri: "Mura je ledvica Prekmurja in Prlekije. Nihče, niti državni zbor, nima pravice odločiti prevlade interesa enega nad drugim v primeru Mure, kajti Mura je vir pitne vode, pitne vode pa nam ne bo nihče vzel."
Številni protestniki kritični do potez Bratuškove
Številni transparenti so bili izrazito nenaklonjeni infrastrukturni ministrici Alenki Bratušek, ki so ji zbrani med drugim očitali, da je v krempljih energetskega lobija in da ščiti kapital namesto ljudi. Po besedah sociologinje Sonje Bezjak iz zavoda Muzej norosti so razočarani, ker jih ministrica ni sprejela na sestanek.
Protestniki pozivajo politike, naj nemudoma sprejmejo odredbo o odvzemu koncesije Dravskim elektrarnam Maribor za gradnjo hidroelektrarn na Muri.
"Degradirala nas je na raven državnega sekretarja, ki nas je sprejel in se mu je mudilo, njegovi državni uradniki pa so se posmehovali našim zahtevam in tako se je odvijalo naprej v raznih dopisih," je pojasnila Bezjakova. "Bratuškova je tista, ki mora narediti potezo, tudi njeno ministrstvo zdaj zavlačuje s pripombami v medresorskem usklajevanju, skratka blazno razočaranje," je dodala sociologinja.
Tudi koordinatorica kampanje Rešimo Muro in predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je bila kritična do infrastrukturne ministrice. Prepričana je, da ministrica "skupaj z Dravskimi elektrarnami dela proti narodu, proti zaščiti pitne vode, proti zaščiti narave in življenju ljudi ob Muri".
Država pri javni kanalizaciji dosega napredek, a zamuja z roki
Protestnike je na Trgu republike pozdravil tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki mu je Tuš pojasnil, da bodo tisti, ki sedijo v parlamentu, "enkrat morali začeti spoštovati zakonodajo". "Če so institucije, fakulteta in priznani strokovnjaki ugotovili, da je brez zveze graditi elektrarne, sprejmite odredbo o odvzemu koncesije nemudoma," je Tuš pozval vlado.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek se s protestniki ni srečala.
Bezjakova je še pojasnila, da bodo protestniki svoje aktivnosti nadaljevali, če bo to potrebno, saj se preprosto ne sme zgoditi, da vlada ne bi sprejela uredbe: "Mi bomo vztrajali do konca." Protestniki so se nato odpravili pred poslopje vlade, kjer jih je sprejel državni sekretar ter kandidat za ministra za okolje in prostor Simon Zajc.
"Za to, da elektrarn na Muri ne bo, so potrebne tri stvari. Na ministrstvu za okolje smo pripravili vsa gradiva, jih dali v medresorsko usklajevanje in sprejeta bodo tudi na vladi," je Zajc dejal protestnikom. Zahvalil sem jim je za prihod v Ljubljano in obljubil, da bo sporočilo prenesel naprej v upanju, da bodo kmalu videli, da bo gradivo uspešno sprejeto na vladi.
Kampanja Rešimo Muro je nastala na pobudo lokalnih pomurskih nevladnih organizacij, ki se že desetletja borijo, da bi Muro ohranili kot prosto tekočo reko brez hidroenergetskih jezov. Kampanja se je začela aprila 2016, podpira pa jo več kot 70 lokalnih, nacionalnih in tujih nevladnih organizacij ter številni slovenski in tuji strokovnjaki. Zbrali so več kot 77 tisoč podpisov peticije za zaščito reke Mure pred pozidavo s hidroelektrarnami in razglasitev biosfernega območja Mura.
6