Torek, 19. 3. 2019, 14.49
5 let, 8 mesecev
130 tisoč Slovencev ne ve, kakšno vodo pijejo #video
Okoli 130 tisoč Slovencev ne ve, kakšno vodo pijejo, so opozorili ob robu današnjega posveta o pitni vodi v Ljubljani. Gre za posameznike, ki nimajo dostopa do javnega vodovoda in se z vodo oskrbujejo iz lastnih zajetij. Oskrba z vodo je sicer v Sloveniji ena najbolje urejenih javnih služb, menijo v Zbornici komunalnega gospodarstva.
"Oskrba s pitno vodo je po našem mnenju ena najbolj ustrezno urejenih javni služb pri nas," je ob robu današnjega strokovnega srečanja na temo pitne vode poudaril Iztok Rozman iz Zbornice komunalnega gospodarstva.
Podjetij, ki se ukvarjajo z oskrbo s pitno vodo, je v Sloveniji okoli 60, vseh izvajalcev javne službe pa nekaj čez sto. Na javne vodovode je priključenih okoli 92 odstotkov prebivalstva, država pa si je za cilj zadala ta delež povečati na 96 odstotkov.
V ustavo zapisano pravico do pitne vode je treba prenesti v zakonodajo
"Zakonodaja je v tem trenutku sorazmerno dobro urejena," je o področju oskrbe s pitno vodo povedal Rozman. Največja skrb izvajalcev javne službe je trenutno to, kako bo v zakonodajo prenesena pred kratkim v ustavo zapisana pravica do pitne vode.
"Že ob sprejemanju ustavne spremembe smo poudarjali, da je sistem oskrbe s pitno vodo v Sloveniji robusten, deluje dobro in na primerljivi ravni z drugimi razvitimi evropskimi državami. Pri spremembah zakonodaje je zato treba paziti, da bomo izboljšali tiste stvari, ki se jih da izboljšati, obenem pa ne bomo poslabšali sedanje kakovostne oskrbe s pitno vodo," je poudaril sogovornik.
Cena vode pod povprečjem EU
Slovenska kakovostna voda je ob tem tudi relativno poceni. Evropske primerjave kažejo, da je povprečna cena oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (2,2 evra na kubični meter) pod povprečjem. "Sploh če pogledamo dolžino vodovodnega omrežja na prebivalca," je dodal Rozman.
Ob svetovnem dnevu voda, ki ga bomo zaznamovali v petek, zato Zbornica komunalnega gospodarstva poudarja, da so vodni viri in pitna voda iz javnih vodovodnih sistemov v Sloveniji kakovostni, zato pijmo vodo iz pipe.
Medtem ko je za večino prebivalstva zelo dobro poskrbljeno, pa za manjši del to ne velja. Okoli 130 tisoč Slovencev namreč pije vodo iz lastnih zajetij, za to vodo pa nimamo podatkov, ali je kakovostno ustrezna ali ne.
Ministrstvo je sicer določilo glavne vzroke, zaradi katerih bi bila lahko v prihodnosti ogrožena količinsko stanje ali kakovost voda. Po navedbah računskega sodišča so na ministrstvu ugotovili pomemben vpliv človekove dejavnosti na vse podzemne in skoraj vse površinske vode, količine onesnaževal, ki obremenjujejo vode, pa ostajajo podobne preteklim obdobjem.
Na ministrstvu za okolje in prostor so za STA pojasnili, da so poročilo prejeli danes. Najprej ga želijo podrobneje preučiti, nato pa se bodo lahko ustrezno odzvali.
Prebivalci, ki se oskrbujejo iz lastnih zajetij, naj dajo vodo testirati
"Spodbujamo prebivalce, ki se oskrbujejo iz lastnih zajetij, da dajo vodo testirati," je poudarila Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Že lani so namreč okoli svetovnega dneva voda izvedli obsežnejšo akcijo testiranja vode iz lastnih vodnih virov in ugotovili, da je bil kar precejšen odstotek fekalno onesnažen. "V vsaj 35 odstotkih vzorcev voda ni bila varna za pitje in jo je bilo treba prekuhavati," je povedala Sovičeva.
Tudi letos v teh dneh laboratorij ponuja testiranje ustreznosti vode fizičnim osebam z lastnim zajetjem pitne vode in njegovim uporabnikom s 50-odstotnim popustom. Ob testiranjih uporabnikom tudi svetuje, jih opozarja na morebitne nevarnosti, ki spremljajo lastno oskrbo, ter jih spodbuja k vzdrževanju zajetij.
Koroška z največ lastnimi zajetji
Največji delež lastne oskrbe s pitno vodo je sicer v Sloveniji v koroški regiji. "Gre predvsem za območja, kot so visoko ležeči kraji ter manj poseljena območja, ki nimajo dostopa do javnega vodovoda," je povedala Sovičeva.
Osnovno sporočilo letošnjega leta voda je, da mora biti pitna voda na voljo vsem in da ne smemo prezreti nikogar. "Tu bi se lahko tudi pri nas morda še posebej spomnili ljudi, ki nimajo dostopa do javne oskrbe s pitno vodo. Velikokrat so prepuščeni lastni iznajdljivosti," je opozorila tudi Bonia Miljavac iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Sicer sta s kakovostno vodo najbolje preskrbljeni osrednjeslovenska in jugovzhodna regija, kjer je na javno vodovodno omrežje priključenih okoli 99 odstotkov prebivalcev. Vodo iz javnega omrežja preverjajo sami izvajalci javne službe, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano izvaja tudi uradni monitoring pitne vode.
Predstavili aplikacijo, ki bo prebivalcem omogočila vpogled v podatke o kakovosti pitne vode
V primeru poslabšanja kakovosti vode v omrežju so upravljavci dolžni uporabnike o tem opozoriti. "Nekateri imajo že vzpostavljen sistem obveščanja prek sporočil SMS, ki se je izkazal kot zelo učinkovit," je pojasnila Miljavčeva.
Danes so sicer predstavniki NIJZ na strokovnem srečanju predstavili aplikacijo, ki bo vsakemu prebivalcu omogočila vpogled v podatke o kakovosti pitne vode v posamičnem naselju, kasneje pa tudi občini in regiji. Trenutno imajo vpogled vanjo upravljavci vodovodnih sistemov, da vnesejo morebitne popravke. Splošna javnost bo z njo predvidoma kmalu na preprost način dobila informacije o tem, kakšno vodo pijejo v določenem kraju.