Torek, 21. 8. 2018, 7.43
6 let, 4 mesece
Ob kurban bajramu v Meko roma 17 Slovencev
Ob muslimanskem prazniku kurban bajram je v športni dvorani na Kodeljevem zjutraj ob 6.45 potekala bajramska molitev. Vodil jo je mufti Nedžad Grabus, ki je tudi nagovoril vernike. Praznik je tesno povezan z obredom romanja v Meko, ki se ga je letos v organizaciji Islamske skupnosti v Sloveniji udeležilo tudi 17 romarjev iz Slovenije.
Grabus je v nagovoru vernike povabil, da so v skladu s svojim prepričanjem in možnostmi ob projektu Islamskega in kulturnega centra v Ljubljani ter pomagajo dokončati njegovo gradnjo.
"Tako kot drevo živi in daje plodove, tudi džamija vzgaja ljudi in daje svoje plodove"
V preteklem mesecu so se na gradbišču Islamskega kulturnega centra v Ljubljani začela obrtniška dela. "Zgraditi džamijo ali zasaditi drevo je v naši veri pohvalno delo, ker džamija simbolizira Božjo hišo na Zemlji in je mesto, kjer se odvija in razvija življenje, povezuje nižji in višji svet, minljivost in večnost, posamezno in splošno. Podobno kot neko drevo živi in daje plodove, tudi džamija vzgaja ljudi in daje svoje plodove," je povedal mufti. Projekt Islamskega kulturnega centra v Ljubljani je po njegovih besedah edinstven projekt, ki je zaznamoval našo generacijo.
"Kurban bajram je praznik, ki nas poveže v močno skupnost vernikov, predano veri v Enega Boga in odločno pri opravljanju dobrih del," je vernikom ob prazniku dejal mufti Nedžad Grabus.
"Živimo v času, polnem izzivov, negotovosti in neznank," je v dvorani na Kodeljevem zbranim vernikom dejal Grabus in dodal: "V času velikih sprememb na svetovni ravni kot manjšinska skupnost preživljamo nenehne preizkušnje pripadnosti demokratičnim načelom in svoboščinam (...) Vedno je treba prositi Vzvišenega Boga in pričakovati, da bodo ljudje ohranili zdrav razum, dobroto, človeškost ter da bo svetovna oblast ostala pravična in poštena, predana vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic in svoboščin." Pozval je k molitvi "Vzvišenega Boga, naj nas varuje pred nasilneži in nasiljem ter podari mir vsem ljudem v Sloveniji in na svetu".
"Kurban bajram je praznik, ki nas poveže v močno skupnost vernikov, predano veri v Enega Boga in odločno pri opravljanju dobrih del. Človeško življenje na Zemlji je polno različnih izzivov in skušnjav, zato so prazniki priložnost za duhovno obnovo in navdih, ki naredi naše življenje popolnejše in bolj smiselno," je uvodoma dejal mufti.
Dolžnost, ki naj bi jo enkrat v življenju opravil vsak vernik
Kot so zapisali v Islamski skupnosti Slovenije, kurban bajram in romanje v Meko vernike spominjata na poslanca Ibrahima oziroma Abrahama, "ki je bil graditelj Kabe, simbolne črne kocke v Meki, ki predstavlja vero v enega Boga in proti kateri se vsi muslimani sveta obračajo v času molitve".
Dolžnost hadža, romanja v Meko, je ena od praktičnih islamskih dolžnosti, ki naj bi jo enkrat v življenju opravil vsak polnoleten, zdrav, razumen in finančno sposoben vernik. Po navedbah Islamske skupnosti pa romanje, na katerem se verniki v belih oblačilih poenotijo v molitvi in iskanju Božjega odpuščanja, predstavlja "podobo splošne enakosti vseh ljudi pred Bogom, med katerimi ni razlik v barvi kože, kot tudi ne glede na premoženjski ali družbeni status".
Tisti, ki ostanejo doma, praznik preživljajo v družinskem krogu, saj gre za družinski praznik, čas medsebojnega obiskovanja in obdarovanja. "To je obdobje medsebojnega odpuščanja, v katerem se poskušamo izogniti slabim navadam ter izboljšati duhovno stanje," so še navedli.
V Sloveniji so bajramsko molitev organizirali tudi v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani, Novi Gorici, Krškem in Novem mestu.
2