Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
4. 12. 2019,
18.33

Osveženo pred

4 leta, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,14

5

Natisni članek

oskrba na domu oskrba starejši

Sreda, 4. 12. 2019, 18.33

4 leta, 4 mesece

Nujno potrebujejo 20 zaposlenih, preden se sistem dokončno sesuje #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,14

5

Ljubljanski zavod za oskrbo na domu se spopada s hudo kadrovsko stisko. Zaposleni jim namreč pogosto "bežijo" v občutno bolje plačano službo osebnega asistenta. Nujno potrebujejo 20 novih ljudi, preden se sistem dokončno sesuje. Pa jih bodo dobili?

Novice Onkološki inštitut poka po šivih, zdravniki na robu zmogljivosti #video

Potrditev novega zakona o osebni asistenci je kadrovsko krizo samo še dodatno zaostrila. Po zakonu osebni asistent namreč spada v 23. plačni razred z dobrimi tisoč evri mesečne bruto plače, socialni oskrbovalec v zavodu dobi 150 evrov manj. Socialni oskrbovalec prejme bistveno slabše plačilo od osebnega asistenta, čeprav morajo imeti višjo izobrazbo. 

Kako kritične so razmere na terenu?

Kot pojasnjuje Liljana Batič, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, obstajata dva tipa socialnih oskrbovalcev. "Za socialne oskrbovalce 2, kar je tudi najbolj pogosta zasedenost delovnih mest pri nas, je potrebno, da imajo zaposleni ali opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo ali pa so bolničarji. Imamo tudi socialne oskrbovalce 1. Ti morajo biti zdravstveni tehniki," pravi Batičeva in hkrati dodaja, da zadnjih sploh ne dobijo. "Tako da so vsi razpisi popolnoma neproduktivni. Za osebno asistenco pa je potrebnih šest ur usposabljanja," je še dejala za oddajo Planet 18. 

starejši | Foto: Getty Images Foto: Getty Images

Poleg tega za mlade delo sploh ni atraktivno. Veliko se jih po študijski praksi raje odloči za nadaljevanje študija kot za delo oskrbovalca. "Težava je, ker je naše delo dejansko najbolj neprijazno. Tudi kar zadeva delo in zahtevnost ter psihični in fizični vidik. Slišali smo tudi za čustveno delo. Veliko znanj je treba, ker je spekter težav, ki jih imajo naši uporabniki, težji," pojasnjuje Jera Grobelnik, direktorica Doma upokojencev Center Tabor − Poljane. Kot še izpostavi, imajo njihovi uporabniki različne telesne omejitve, bolezni, kot je demenca, osamljenost, stiske iz preteklosti. 

A vsak bi si zadnje dneve želel preživeti doma

"Računali smo, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi pripomogel k temu, da čim več ljudi ostane doma v svoji oskrbi s pomočjo tudi zunanjih oskrbovalcev," poudarja Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije.

Zaradi pomanjkanja kadra veliko bremena pade na pleča svojcev. "Največkrat so to v družinah ženske. Večkrat smo že slišali za sendvič generacijo. To je ta, ki skrbi tako za otroke kot še za starejše," izpostavi Grobelnikova.

V zavodu bi trenutno potrebovali vsaj 20 oskrbovalcev. "Na trgu dela jih ni. Poleg njih bi potrebovali še tiste socialne oskrbovalce, ki bi nadomeščali dolgotrajne pa tudi kratkotrajne bolniške odsotnosti," je še povedala Batičeva. Do teh pogosto prihaja zaradi preobremenjenosti.

Novice Kdaj lahko zdravnik odkloni zdravljenje? #video
Ne spreglejte