Sreda, 14. 6. 2023, 12.38
10 mesecev, 2 tedna
NSi za nujno sejo komisije zaradi napak davčnih inšpektorjev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
"Vsekakor smo dolžni to temo nasloviti, kajti podjetja se želijo ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo, država in njene institucije pa so gospodarstvu to dolžne zagotoviti, ne pa da se z dolgotrajnimi postopki, ki podjetjem zasedejo resurse in povzročijo mnoge zamude in čakanja, ovira podjetnike," je prepričan poslanec NSi Janez Cigler Kralj.
V poslanski skupini NSi zahtevajo sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ v zvezi z gospodarsko škodo, ki nastaja zaradi napak davčnih inšpektorjev. Furs med drugim pozivajo, da predloži točne podatke o številu odločb, ki so bile pozneje razveljavljene, je danes povedal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj.
Iz medijskih poročanj in zapisov je razvidno, da gospodarska škoda, ki nastaja podjetjem zaradi napačnih odločitev davčnih inšpektorjev, ni tako majhna, je na novinarski konferenci v DZ pojasnil Cigler Kralj. Preveč odmerjeni davki in čakanje na dokončanje vseh potrebnih postopkov po besedah vodje poslanske skupine NSi bistveno zmanjšujejo likvidnost podjetij, povečujejo stroške poslovanja in zavirajo razvoj podjetij.
"Odločbe davčnih inšpektorjev zaradi različnih napak, najpogosteje zaradi napačne uporabe zakonodaje, pogosto padejo v sodnih procesih na podlagi tožb, ki jih davčni zavezanci naknadno vložijo. Država je nato dolžna vračati ta preveč odmerjeni davek skupaj z visokimi zamudnimi obrestmi," je dejal in dodal, da škoda tako ne nastaja samo podjetjem, temveč tudi državi.
Cigler Kralj je ob tem izpostavil medijska poročila o tem, koliko zamudnih obresti od davka od dohodkov pravnih oseb je morala država plačati v zadnjem desetletju. Samo januarja letos je država plačala več kot 220 tisoč evrov, februarja pa 300 tisoč evrov neto zamudnih obresti od prepoznega plačila davka od dohodkov pravnih oseb, je navedel.
V NSi pripravili pet predlogov sklepov
V NSi so zato predlagali sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali to temo. Pripravljeni so se tudi dogovoriti, da bi se to problematiko obravnavalo na eni izmed rednih sej.
"Vsekakor smo dolžni to temo nasloviti, kajti podjetja se želijo ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo, država in njene institucije pa so gospodarstvu to dolžne zagotoviti, ne pa da se z dolgotrajnimi postopki, ki podjetjem zasedejo resurse in povzročijo mnoge zamude in čakanja, ovira podjetnike," je prepričan Cigler Kralj.
V poslanski skupini so ob tem pripravili pet predlogov sklepov, o katerih bi odločali člani komisije.
S prvim sklepom bi pozvali finančno upravo (Furs), naj predloži točne podatke o številu in deležu odločb o odmeri davka od dohodkov pravnih oseb ter dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so jih na drugostopenjskem organu ali v poznejšem sodnem postopku spremenili, razveljavili, odpravili ali razglasili za nične od leta 2017 do danes.
"Torej izgovor je, da nimamo teh podatkov. Želimo, da te podatke dobimo in da vidimo, kje smo, da lahko potem sploh ukrepamo," je povedal Cigler Kralj.
Z drugim sklepom bi Fursu naložili, da predloži podatke o obsegu preveč obračunanega davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter izplačanih zamudnih obresti od leta 2017 do danes.
S tretjim sklepom bi finančni upravi in ministrstvu za finance predlagali vzpostavitev javno dostopnega sistema spremljanja statistike nepravilno izdanih odločb v davčnih postopkih, v četrtem sklepu pa vzpostavitev sistema spremljanja pravilnosti izdanih odločb davčnih inšpektorjev in javnih uslužbencev, ki na drugi stopnji odločajo v pritožbenih postopkih.
S petim sklepom bi se obrnili na vlado, naj pripravi predlog zakonskih sprememb za ponovno uvedbo sistema kolegijskega odločanja v najzahtevnejših davčnih postopkih.
Cigler Kralj je ob tem spomnil na besede ekonomista Janeza Šušteršiča, da za nestrokovne odločitve velikokrat ali pa največkrat niti niso krivi sami inšpektorji, temveč razlaga in pojasnila zakonov, ki jih pripravi ali odobri vodstvo finančne uprave in jim morajo inšpektorji slediti.
