Novinarski združenji obsojata kršitve novinarskega kodeksa

Hkrati obsojajo primere, ko novinar prekrši kodeks in določila o konfliktu interesov ali celo zapade v korupcijo. V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) navajajo, da je Kodeks novinarjev Slovenije, ko gre za konflikt interesov, jasen in nedvoumen. V 26. členu poudarja: "Da bi se novinar izognil dejanskim ali navideznim konfliktom interesov, se mora odreči darilom, uslugam, nagradam in drugim ugodnostim. Izogniti se mora delu zunaj novinarskega poklica, ki zmanjšuje njegovo verodostojnost ali verodostojnost novinarske skupnosti."

DNS: Incestna razmerja, v katera vstopajo novinarji, so nesprejemljiva "Incestna razmerja, v katera vstopajo novinarji, ki izgubijo vso potrebno distanco do centrov moči in s tem prestopijo na stran posamičnih, zasebnih interesov, so nesprejemljiva, nedopustna in imajo za verodostojnost novinarske skupnosti in medije katastrofalne učinke," so zapisali v DNS.

"Treba je priznati, da sta korupcija in klientelizem v novinarskih vrstah prisotna" Ob tem so prepričani, da imamo v Sloveniji v veliki večini visoko profesionalne in etične, verodostojne novinarje, ki trdno stojijo na strani interesa javnosti. "Po drugi strani pa je treba pogledati resnici v oči in priznati, da sta korupcija in klientelizem v novinarskih vrstah prisotna in se je treba z njima soočiti tudi kot s sistemskim problemom, ki lahko v veliki meri načne zaupanje v novinarsko avtonomnost in neodvisnost," so opozorili. Po njihovem mnenju se mora novinarska skupnost s takšnimi primeri soočiti, novinarji bi o njih morali govoriti in jih tudi v svojih vrstah razkrivati.

"Novinarstvo bo moralo še okrepiti mehanizme samoregulacije" V DNS se zavezujejo, da bodo o tem sprožili temeljito razpravo in spominjajo, da so se že zavzemali za zakonske rešitve, ki bi dodatno zaščitile novinarsko pravico do ugovora vesti in izražanja mnenj ter tako okrepile novinarjevo neodvisnost od zunanjih in notranjih centrov moči. "Takšne rešitve pa v javnosti težko zagovarjamo kot legitimne in potrebne, če se novinarji sami zapletajo v koruptivne odnose s politiko, ki bi jo sicer morali nadzorovati in kritično presojati," opozarjajo in dodajajo, da bo moralo novinarstvo še okrepiti mehanizme samoregulacije.

ZNP: Ni normalno, da politiki pritiskajo na novinarje, je pa pogosto Da imajo novinarji vsakodnevni stik s politiki, je nekaj povsem normalnega, pa navajajo v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). Ob tem pa dodajajo, da ni normalno, da politiki pritiskajo na novinarje, je pa pogosto. "Pravi problem nastane, ko novinar prekrši kodeks ali celo zapade v korupcijo. V Sloveniji je tovrstne korupcije, da se mediji udinjajo politiki, razmeroma veliko. Zato je tudi kršitev novinarskega kodeksa veliko," ocenjuje v ZNP. Zato pozdravljajo izjave vodstva časnika Večer, ko poudarjajo ravno pomen spoštovanje novinarske etike.

DNS: Mediji so bili dolga leta tranzicije plen vsakokratne vladajoče politike V DNS ob tem opozarjajo še, da so bili mediji dolga leta tranzicije plen vsakokratne vladajoče politike, kar je pustilo globoke posledice v uredništvih, zato je razkriti incident le še razlog več za popoln umik državnega vliva preko lastništva medijev.

V ZNP pa so opozorili še na en segment sojenja Kanglerju. "Novinarji se potihem zavedamo možnosti, da nam kdo prisluškuje. Do tega procesa pa se nismo zavedali, da lahko vsak klepet pride tudi na sodišče in posledično na internet. Sodišče je v zadnjem primeru odigralo nenavadno vlogo, saj je dalo v javnost banalne pogovore, ki s samo obravnavano zadevo nimajo nobene zveze," so še opozorili v združenju.

Na petkovi sodni obravnavi, po kateri je mariborsko okrajno sodišče Kanglerja zaradi nezakonite dodelitve službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita obsodilo na sedem mesecev zapora, Ježovito pa na pet mesecev pogojno, je bilo mogoče slišati vrsto telefonskih prisluhov, ki so kazali na to, kako je nekdanji župan skušal vplivati na odločitve svojih sodelavcev.

Ob tem je v telefonskih pogovorih obračunaval tudi z mediji, zlasti s časnikom Večer, o tem pa med drugim razpravljal z novinarko omenjenega mariborskega časnika.

Odgovorna urednica Večera Katja Šeruga, je ob tem dejala, da primer na Večeru obravnavajo z vso skrbnostjo in resnostjo, Večer pa da svojo prihodnost gradi na verodostojnosti, zaupanju in zavezanosti bralcem.