Ponedeljek, 20. 6. 2011, 10.21
8 let, 7 mesecev
"Nismo elitisti in ekskluzivisti"
Doslej je 44 klubov, v katerih je 1091 slovenskih rotarijcev, spadalo v okrožje 1910, v katerem so bili še avstrijski, hrvaški in bosanski rotarijci. Klinginsmith, ki je v petek obiskal Slovenijo, je povedal, da je ustanovitev okrožja 1912 uspeh slovenskih rotarijcev in začetek še učinkovitejšega humanitarnega delovanja. Prišli ste, ker je Slovenija postal samostojno Rotary okrožje. Kaj to pomeni v klasifikaciji Rotary internationala in kako bo to vplivalo na slovenske člane? Po vsem svetu imamo 43.000 klubov in 530 okrožij. Slovenija je zrasla do mere, da je postala ena od teh 530 okrožij, zato bodo imeli njeni klubi več stikov z vodstvom organizacije. Imela bo svojega guvernerja okrožja, ki klubom pomaga, jih nadzira, navdihuje in motivira.
Ali ta mejnik kaj pove o razvitosti države? Seveda. In tudi o razvoju Rotaryja v tej državi. Zdaj, ko sta Slovenija in Hrvaška postali samostojni, se lahko avstrijski rotarijci, ki so razvijali to rast, posvetijo svojim zadevam. To je uspeh za vse, za Rotary in za državo.
Kakšen je pomen Slovenije za Rotary international? V aktivnosti Rotaryja želimo vključiti profesionalne poslovneže po vsem svetu. Slovenija je pokazala, da ima zadostno število zainteresiranih ljudi, da postane ena od okrožij. To za Rotary international in Rotary fundacijo pomeni, da bomo tu lažje vodili projekte, ki jih financirajo rotarijci po vsem svetu. To tudi pomeni, da je večja verjetnost, da bomo zbrali več denarja za Rotary fundacijo, ker bomo imeli lokalnega voditelja v tej državi, ki bodo sporočal ljudem, kaj organizacija je in kaj dela.
Kakšna je vloga rotaryjanskih klubov danes? V Rotary fundacijo – to je naša humanitarna veja – rotarijci po vsem svetu za programe plačajo okoli 100 milijonov dolarjev na leto. Pol tega damo na voljo klubom in okrožjem, ki so plačali denar, druga polovica gre v svetovni sklad, s katerim financiramo projekte po vsem svetu, da nudimo pomoč tistim, ki jo potrebujejo za zagotavljanje boljšega življenja za skupnost. Veliko tega denarja gre v Azijo in Afriko, kjer življenjski pogoji niso taki kot drugje.
Še vedno slišite obtožbe, da so organizacije, kot je Rotary, ekskluzivni klubi, ki jim več kot dobrobit revnejših pomeni družbeni status njenih članov? To ni res in žal mi je, če kdo tako gleda na nas. Vodilne, tako v skupnosti kot v gospodarstvu, iščemo zato, ker imajo vire in sposobnost. Če jih združimo in postanejo prijatelji, lahko za skupnost naredijo več. Nismo elitisti in ekskluzivisti. Smo vključujoči in želimo, da se našim vrstam pridruži vsakdo, ki je zavezan služenju skupnosti.
Se moramo v današnjem svetu še vedno pridruževati klubom, da smo humanitarni? Verjetno ne, ampak tako je najlažje. To je sredstvo, s katerim lahko delaš dobro v sodelovanju z drugimi, ki želijo enako. Fundacija Billa in Melinde Gates na primer sodeluje v naši kampanji za izkoreninjenje otroške paralize, čeprav Bill Gates ni član Rotaryja. So drugi klubi, ki so zelo dobri, ampak Rotary je najboljši način, da pomagaš sočloveku. Tako misli vsaj 1,2 milijona ljudi.
Vaš klub je oziroma je bil znan po svojem selektivnem članstvu. Ženske se niso mogle pridružiti do osemdesetih, homoseksualci še pozneje … Ne, ne. Nikoli ni bilo prohibicije proti homoseksualcem. Ženskam ni bilo dovoljeno, da se pridružijo do 1989. To je bila dediščina starih časov, ko ni bilo nobenih poslovnih žensk. Dolgo časa smo potrebovali, da smo se naučili, da so zdaj zelo prisotne v poslu. Postale so zelo močan del naše organizacije. Okoli 20 odstotkov rotaryjancev je žensk in to bo še naraslo.
Za članstvo v Rotaryju torej ni pomembno, da si heteroseksualen moški, ampak, da si uspešen poslovnež? Ja. Ali bolje: da si uspešen voditelj v skupnosti. In večina teh je poslovnežev.