Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
18. 8. 2015,
18.03

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Varuh človekovih pravic

Torek, 18. 8. 2015, 18.03

8 let, 7 mesecev

"Ni mogoče preprosto trditi, da je Slovenija med največjimi kršiteljicami človekovih pravic"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Varuhinja človekovih pravic je prepričana, da brez poglobljene analize, zgolj na podlagi deleža obsodilnih sodb, ni mogoče trditi, da je Slovenija med največjimi kršiteljicami človekovih pravic.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v ponedeljek objavilo, da se je Slovenija s 148 kršitvami na milijon prebivalcev znašla v evropskem vrhu po številu kršitev človekovih pravic na število prebivalcev. Kot pojasnjujejo v uradu varuha človekovih pravic, spremljajo delo tega sodišča in se odzivajo na njegove ugotovitve, predvsem prek letnih poročil, ki jih obravnava državni zbor.

Varuhinja verjame, da so podatki ESČP večinoma verodostojni Urad varuha, ki ga vodi Vlasta Nussdorfer, ni preverjal točnosti primerjalnih analiz, ki jih je objavila nevladna organizacija na podlagi javno dosegljivih podatkov ESČP. Verjame, da so podatki večinoma verodostojni. "Ti podatki so seveda zgovorni, vendar brez poglobljene analize, zgolj na podlagi deleža obsodilnih sodb, ni mogoče preprosto trditi, da je Slovenija med največjimi kršiteljicami temeljnih človekovih pravic in svoboščin."

Slovenija je ratificirala Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin leta 1994 in od takrat do leta 2014 je bila v 304 primerih sprejeta sodba ESČP z najmanj eno ugotovljeno kršitvijo pravice iz omenjene konvencije.

Dolgotrajnost postopkov Največkrat je bila ugotovljena kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva (262-krat) in pravice do odločanja v razumnem roku (256-krat). Očitno je, da gre pri teh najštevilčnejših kršitvah za sistemsko vprašanje dolgotrajnosti sodnih postopkov, ki je bilo v Sloveniji dolga leta nerešeno in je spodbudilo veliko število pritožb na ESČP.

K temu so gotovo prispevale tudi medijsko odmevne sodbe ESČP z visokimi odškodninami zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov. To vprašanje smo v Sloveniji sistemsko rešili s sprejetjem Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Na tej podlagi se število pritožb in sodb ESČP, ki zadevajo našo državo, pomembno znižuje, še pojasnjujejo v uradu varuha v sporočilu, objavljenem na njihovi spletni strani.

Ne spreglejte