Nemogoče je, da bi begunski val zaobšel Slovenijo (video)

Samo v Makedonijo je od sredine junija vstopilo okoli 42 tisoč beguncev, večinoma iz Sirije. Ti prek Srbije potujejo na Madžarsko, od koder želijo pot nadaljevati v Evropsko unijo, zlasti v Nemčijo. Prek Sredozemskega morja je letos v Italijo prišlo že več kot sto tisoč beguncev migrantov. Okoli 150 tisoč jih je pristalo v Grčiji. V EU je tako prejšnji mesec vstopilo rekordno število beguncev oziroma 107.500 ljudi.

Slovenija s preventivnim akcijskim načrtom Slovenska vlada je že julija sprejela akcijski načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito. Ta predvideva, da bi Slovenija ob povečanem dotoku beguncev te najprej namestila v azilnem domu v Ljubljani, integracijskih hišah v Mariboru in Ljubljani ter v Centru za tujce v Postojni, ki lahko skupaj sprejmejo 280 ljudi.

V primeru večjega prihoda migrantov vladni načrt predvideva namestitev migrantov po začasnih nastanitvenih kapacitetah ministrstva za notranje zadeve in policije, na lokacijah samskega doma na Kotnikovi ulici v Ljubljani in počitniškega doma Debeli rtič, ki lahko skupaj sprejmejo 220 ljudi.

Ko bi bile zapolnjene vse omenjene nastanitvene kapacitete, pa načrt navaja, "da je treba poiskati začasne nastanitvene kapacitete za nujne primere", v kar bi vključili zmogljivosti vseh ministrstev in preostalih organov. Ministrstvo za obrambo oziroma uprava za zaščito in reševanje lahko trenutno dodatno nastanita največ 400 ljudi, so zapisali.

Vladni načrt zagotavlja 900 nastanitev Vlada ima torej načrt za nastanitev in celovito obravnavo skupaj 900 beguncev, ki bi jih po dodelitvi statusa begunca razdelili v integracijske enote. Glede na skrb vzbujajoče razmere na makedonsko-srbski meji, ki smo jim bili priča te dni, je pričakovati, da bi se lahko v kratkem povečal tudi pritisk migrantov na Slovenijo. Še posebej, če bodo najbolj izpostavljene države, predvsem Italija, Grčija, Bolgarija, Madžarska in Romunija, zapolnile svoje zmogljivosti.

Ministrstvo za notranje zadeve, ki je načrt pripravilo, kot težavo vidi še gradnjo zidu na meji s Srbijo. 95 odstotkov prosilcev za azil namreč na Madžarsko vstopi prek meje s Srbijo. Posledica dokončanja zidu pa bi lahko bila preusmeritev migracijskih poti prek Hrvaške v Slovenijo.

"V Sloveniji moramo stopiti skupaj" Generalni tajnik slovenske Karitas Imre Jerebic opozarja, da je treba akcijski načrt notranjega ministrstva, predvsem v primeru nepredvidljivih dogodkov, še v marsičem dopolniti. "Predvsem je nujen pozitiven pogled na reševanje problematike, sicer bomo migrante kriminalizirali, česar pa si nihče ne želi," poudarja.

Jerebic pričakuje, da bodo z obstoječim trendom priseljevanja migrantov tudi v Slovenijo zagotovo prišli begunci. "Nemogoče je, da bi trenutni begunski val obšel Slovenijo. Karitas na to opozarja že od pomladi. Vse dobrodelne in nevladne organizacije ter posamezna ministrstva moramo stopiti skupaj, kar se je v teh dneh vendarle začelo dogajati. Le tako bomo kos problemu," pravi in dodaja, da se stvari že premikajo v pravo smer.

Karitas bi lahko sprejel do 20 beguncev V Karitas so v okviru svojih zmožnosti pripravljeni sodelovati tudi sami. Sprejeli bi lahko do 20 beguncev, a ker končnega dogovora z lokalnimi skupnostmi še niso dosegli, glavni tajnik lokacije ne želi izdati. Sklenitev dogovora pričakuje v prihodnjih dveh tednih.

Jerebic zagovarja ustanavljanje majhnih integracijski enot, ki nujno potrebujejo jasno začrtano vodenje in dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. "Samo s konstruktivnim dogovarjanjem z lokalnim prebivalstvom je mogoče preprečiti negativen odnos do migrantov in predsodke, ki so v Sloveniji žal še vedno prisotni," pojasni Jerebic.

Slovenci moramo odpraviti predsodke do migrantov Hkrati poudarja, da moramo v Sloveniji spremeniti odnos do migrantov. "Migrantom, ki si bodo uredili status begunca, je treba ponuditi zaposlitev, primerno njihovim sposobnostim. Omogočiti jim je treba, da se postavijo v vrsto za delo. Ne gre za nikakršen privilegij," pravi tajnik Karitasa.

Na Karitasu se aktivno pripravljajo tudi na najhujši scenarij, ko bi v Slovenijo prišlo več tisoč beguncev. Prav ta teden potekajo posvetovanja s škofijskimi Karitasi. Pomagati bi jim bilo treba predvsem s paketi hrane in pitne vode ter nujnimi higienskimi pripomočki.

Franci Zlatar: Slovenija bi morala izbrati obratno pot Vodja programa migracije na Slovenski filantropiji Franci Zlatar težko napoveduje, kaj se bo z begunci dogajalo v prihodnjih tednih. "Ob množičnih prehodih beguncev se lahko zgodi, da bo del njih prečkal tudi Slovenijo. A večina migrantov si ne želi ostati v Sloveniji, zato je pot prek Slovenije manj verjetna," ocenjuje Zlatar in dodaja, da se ob morebitnem prihodu večjega števila beguncev z nevladnimi organizacijami že dogovarjajo za zbiranje materialne in finančne pomoči. S svojo pobudo bodo v kratkem seznanili tudi vlado.

Vladni akcijski načrt je po njegovem mnenju ustrezen, a gre bolj za zagotavljanje nastanitev, kot pa izvajanje dolgoročnega programa z globljo vsebino. Sam bi ga zastavil v obratni smeri. "Trenutno so vse nastanitvene kapacitete v Sloveniji še prazne, zato bi jih morala država takoj do zapolnitve kapacitet ponuditi beguncem, ki zdaj potujejo skozi Srbijo in Madžarsko. Ti ljudje poleg azila potrebujejo prav to," je povedal Zlatar.

Rdeči križ Slovenije se bo vključil tudi v iskanje družinskih vezi Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije (RKS) Renata Brunskole begunsko krizo vidi kot težavo, ki jo je treba reševati premišljeno. Njihova služba za iskanje pogrešanih sodeluje pri iskanju pogrešanih oseb, prenaša družinska sporočila in sodeluje pri obnavljanju družinskih vezi.

"RKS v skladu z javnimi pooblastili v takšnih razmerah sodeluje predvsem pri združevanju družinskih vezi beguncev. Naša naloga je v mirnodobnem času poiskati izgubljene vezi in jih ponovno združiti. Skladno z dogovorom s pristojnim ministrstvom bodo naši prostovoljci pomagali pri izvajanju dogovorjenih programov pomoči beguncem ob njihovem morebitnem prihodu v Slovenijo predvsem z razdeljevanjem osnovne materialne pomoči, to je prehranskih paketov, higienskih pripomočkov, obleke in obutve," pove.

Zdravilišče na Debelem rtiču morda tudi za begunce Brunskoletova dodaja, da se bo RKS v dogovoru s pristojnim ministrstvom in sodelovanju s preostalimi nevladnimi organizacijami po potrebi pripravil na zagotavljanje dodatnih nastanitvenih kapacitet. "Trenutno nimamo prostih kapacitet, po potrebi pa bomo preučili možnost ponujanja začasnega prebivališča v šotorih," pove.

O začasni ponudbi svojega zdravilišča na Debelem rtiču beguncem se v Rdečem križu Slovenije še niso pogovarjali. "Če bo slovenska vlada pripravila takšen načrt in pozvala lastnike teh objektov, bomo poiskali najboljšo mogočo rešitev za te ljudi," je še povedala Renata Brunskole.