Nekdanji guverner Banke Slovenije: Danes bi ukrepal strožje

Odgovarjati sta morala na vprašanja, ki naj bi privedla do odgovora, kdo je kriv za sporno kreditiranje in posledično sedanje stanje v bančnem sistemu.

"Ne trdim, da je bilo vse perfektno, mislim pa, da je bilo delo Banke Slovenije solidno" "To vprašanje si v tem trenutku zastavljajo v mnogih državah," je Mitja Gaspari odgovoril na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS), kdo je po njegovem mnenju odgovoren za sedanje stanje v državnih bankah. Sam meni, da bodo stresni testi bank dali povsod podobne rezultate; v Sloveniji se objava teh rezultatov pričakuje v teh dneh. Čeprav težko ocenjuje, kdo je kriv, pa je spomnil, da se odločitve običajno najprej sprejemajo v posamezni banki.

Gaspari, ki je bil guverner Banke Slovenije od aprila 2001 do aprila 2007, je povedal, da centralna banka ni imela neposrednega nadzora nad kreditiranjem bank, s tem se je namreč ukvarjal neodvisni nadzornik. Centralna banka je ukrepala naknadno, v primeru ugotovitev morebitnih nepravilnosti in v njegovem času na mestu guvernerja je bilo kar nekaj takih pregledov. "Ne trdim, da je bilo vse perfektno, mislim pa, da je bilo delo Banke Slovenije solidno," je dejal.

"V okviru svojega znanja smo ustrezno ukrepali" Podobno je povedal Gasparijev naslednik Marko Kranjec, ki je Banko Slovenije vodil do letošnje pomladi. "V okviru svojega znanja smo ustrezno ukrepali, a danes smo lahko na osnovi ugotovitev bolj pametni," je dejal. S sedanjimi izkušnjami in znanjem bi danes ukrepal strožje, je dodal, ob tem pa zanikal, da bi nadzor zatajil; zatajil je le toliko kot v vseh drugih državah.

Banka Slovenije po Kranjčevih besedah ni preiskovalni organ, ki bi lahko brskal po predalih bank. "Nismo niti pristojni niti usposobljeni brskati po dokumentaciji, ki bi odkrivala kriminalna dejanja," je dejal in dodal, da so ukrepali tako, da so zahtevali dokapitalizacijo bank; če so slučajno odkrili sume kaznivih dejanj, pa so jih tudi prijavili.

Gaspari s sivimi eminencami ni bil povezan, prav tako v Banki Slovenije ni nikoli srečeval ljudi iz političnega okolja ali kot član vlade prejemal navodil. "Imam toliko spoštovanja do samega sebe, da to ni bilo potrebno," je odvrnil na vprašanje Franca Pukšiča (SLS), koliko je bil povezan s sivi eminencami in v kolikšni meri so te eminence vplivale nanj, da Banka Slovenije ni opravila tistega, kar davkoplačevalcev ne bi pripeljalo v sedanje stanje. Tudi Kranjec je dejal, da politika nanje ni nikoli vplivala.

V letu 2007, ko smo beležili najvišjo gospodarsko rast, je izbruhnila kriza, je spomnil Kranjec in dodal, da je posledično prišlo do velikih težav v podjetjih, ki niso bila sposobna vračati kreditov. V letu 2008 se je to odrazilo v zelo poslabšanem finančnem položaju bank. Medtem ko so leta 2007 opravile za 200 milijonov evrov odpisov, so jih v zadnjih letih po več kot milijardo evrov na leto. "Tega vlaka ne morete več ustaviti," je dejal.

"Ne gre za odgovornost, gre za vzroke" Po Kranjčevem mnenju zato ni mogoče iskati krivcev za sedanje stanje v bankah. "Ne gre za odgovornost, gre za vzroke," je menil in ponovil, da smo imeli v Sloveniji model, ki je slonel na visoki kreditni aktivnosti in odsotnosti kapitalskega financiranja, imeli smo neodgovorno upravljanje bank z državnim lastništvom ter nismo razumeli nevarnosti, ki izhajajo iz visokega kreditnega vzvoda.

Podobno rast kreditov so takrat beležile tudi druge države, je dejal Gaspari in dodal, da takrat tudi na ravni EU ni bilo nobenega ukrepa, s katerim bi lahko to rast prepovedali. "Tržne okoliščine so kazale, da je takšna zadolžitev primerna, temu ni nihče nasprotoval," je dejal.

Zadnji del seje za zaprtimi vrati Zadnji del seje je potekal za zaprtimi vrati. Potem ko je Kranjec povedal, da so nekatere banke pri ocenjevanju kreditnih tveganj strožje kot druge in kot primer navedel posojilo Merkurju, je namreč Pukšič vztrajal, naj članom komisije razkrije, za katere banke gre.

Na sejo komisije, katere cilj je raziskati sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v NLB, NKBM in Abanki, je bil danes kot priča vabljen tudi donedavni predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič, ki pa se je zaradi bolezni opravičil.