Sreda, 19. 6. 2019, 15.37
5 let, 4 mesece
Nekdanjemu direktorju Elektra Maribor zaporna, soobtoženima pogojna kazen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
Mariborsko sodišče je nekdanjega prvega človeka Elektra Maribor Andreja Zorca, takrat še Kosmačina, zaradi koruptivnega dogovarjanj pri oddaji posla gradnje kablovoda do Peker obsodilo na leto in dva meseca zapora. Soobtožena sodelavka Danijela Homec in podjetnik ter nekdanji lokalni politik Zaresa Gregor Jager sta dobila pogojni kazni.
Sojenje omenjeni trojici je povezano z odmevnimi hišnimi preiskavami iz junija 2011, v katerih je sodelovalo okoli 100 kriminalistov in policistov. Zaradi suma vpletenosti v prirejanje razpisa so takrat pridržali sedmerico, ki je na zatožno klop sedla več kot štiri leta pozneje.
Gradbenik Feriz Kokollari, ki naj bi si prizadeval pridobiti pozneje neuresničen projekt, njegova sodelavka Simona Pec in uslužbenca mariborskega elektrodistributerja Matjaž Kosmačin, sicer brat predsednika uprave, in Iztok Petrovič so očitke tožilstva priznali že na začetku sojenja in jo odnesli z denarno kaznijo.
Kaj so jim prisodili?
Ostala trojica je vse do danes vztrajala pri nedolžnosti, Jager je tudi ob izreku sodbe le nejeverno zmajeval z glavo, medtem ko Zorca, ki mu je bila izrečena najvišja kazen, in njegovega zagovornika Francija Matoza na izrek sodbe sploh ni bilo.
Sodni senat pod vodstvom Danile Dobčnik Šoštarič je prepričan, da je tožilstvu v celoti uspelo dokazati krivdo obtoženih. Jager je bil obsojen zaradi pomoči pri kaznivem dejanju nedovoljenega dajanja daril, ostala dva pa za kaznivi dejanji nedovoljenega prejemanja daril. Jagru in Homčevi sicer ne bo treba v zapor, če v treh letih ne bosta zagrešila podobnih kaznivih dejanj.
Sodni senat je vsem trem naložil še stranske denarne kazni, za Zorca devet tisoč, Jagra tri tisoč in Homčevo dva tisoč evrov.
Podaljšala naj bi razpis
Prav nekdanji Zaresov politik naj bi bil tisti, ki je 28. marca 2011 stopil v stik z Zorcem in ga prepričal, da je družba za teden dni podaljšala razpis in tako Kokollariju omogočila prijavo in nato celo zvišanje ponudbe s 628 tisoč na več kot milijon evrov. Homčeva naj bi pri tem sodelovala, Zorec pa je vse skupaj na koncu tudi podpisal.
Obramba je takoj po izreku sodbe napovedala pritožbe, najbolj jezen pa je bil Jager, ki tožilstvu očita, da ne pozna zakonodaje, zato je prepričan, da takšna sodba nikoli ne more obstati. Kot je povedal, mu je žal, da sodišče ni sledilo izjavam prič, ki so jasno povedale, da sam ni nič kriv.
"Z dokumenti in pričami sem dokazal, da so bila vsa dejanja družbe Izkop zakonita, torej tudi glede razpisa. Slednji namreč dva tedna ni bil viden na portalu javnih naročil, zaradi česar se je družba pritožila in zaprosila razpisno komisijo za podaljšanje roka, saj v enem tednu ni mogoče pridobiti bančne garancije in pripraviti ponudbe. Komisija je temu ugodila in ne vem, kaj je tu spornega," je dejal Jager.
Homčeva se bo pritožila
Zagovornik Homčeve Borut Mihurko, ki ga sodba ni presenetila, je tudi napovedal skoraj zanesljivo pritožbo, čeprav je bila obsojena na pogojno kazen. Homčeva je ob tem pripomnila, da v osmih letih trajanja postopka niso upoštevali nobene priče, prav tako niso imeli nobenega pravega dokaznega predloga.
"Govorili so le o neki nagradi, pri čemer ne vedo niti, ali je bila denarna, ali v kakšni drugi obliki. Priča je dvakrat potrdila, da denarja ni dala, a žal tega niso upoštevali," je dodala Homčeva, ki naj bi po prepričanju tožilstva in zdaj tudi sodišča na prvi stopnji del obljubljene nagrade od Kokollarija tudi dobila.
Tožilka Janja Bernard Korpar je bila z obsodilno sodbo glede na zahtevnost pregona koruptivnih kaznivih dejanj zadovoljna, prav tako je kot primerne ocenila izrečene kazenske sankcije, saj dajejo širši javnosti signal o problematični in ničelni tolerantnosti do korupcije. Tožilstvo si bo sicer vseeno po njenih besedah vzelo osem dni, da se odloči o morebitni pritožbi.
