SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nato od svojih članic zahteva več denarja

4

termometer

Slovenija bo v tem letu za obrambo namenila slabih 370 milijonov evrov, od tega bo v vojaškem in civilnem proračunu Nata pristalo tri milijone evrov. Nato od članic zahteva vsaj dva odstotka BDP.

Združene države Amerike že nekaj časa močno pritiskajo na svoje članice, da bi povečale svoje obrambne proračune. Razlog naj bi bil med drugim v ukrajinsko-ruski krizi in nepredvidljivem Vladimirju Putinu. Nato tako od držav članic pričakuje, da bodo v svoje obrambne proračune namenile dva odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP).

Kot je prejšnji teden za britanski časnik Sunday Telegraph povedal do 1. oktobra še vedno generalni sekretar Nata Anders Rasmussen, si nihče ne želi ponovne hladne vojne, "vendar pa vidimo, da poskuša Kremelj vrniti čas nazaj in razdeliti Evropo".

Nato zahteva dva odstotka BDP Dejstvo je namreč, da ekonomske razmere niso rožnate, zaradi česar je precej držav članic Nata okrnilo svoj prispevek vojski. Rasmussen poudarja, da morajo Natovi zavezniki vlagati v nujne resurse, tudi v sodobno opremo, pri čemer se zaveda, da gre za velik izziv, "vendar pa varnostne okoliščine to zahtevajo". ZDA sicer za obrambo namenijo kar 4,4 odstotka BDP.

Tudi visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Catherine Aston se sprašuje, kaj bi se moralo zgoditi, da bi države članice EU končno doumele, da morajo obrambi nameniti več sredstev. To zahtevo po dvoodstotnem BDP trenutno izpolnjujeta le Grčija in Estonija, medtem ko preostale članice v proračun Nata povprečno namenjajo 1,3 odstotka BDP. Slovenija je tako, glede na podatke, ki smo jih odbili z ministrstva za obrambo, trenutno pod povprečjem.

Slovenija odvaja dober odstotek BDP Lani smo obrambi namenili dobrih 381 milijonov evrov oziroma 1,08 odstotka BDP, od tega je Nato dobil dobre tri milijone evrov. Letošnji BDP je še nižji, in sicer 1,04 odstotka, kar je v denarju dobra dva milijona in sedem sto tisoč evrov.

Švedska, Latvija, Litva in Estonija so že sporočile, da bodo svoje vojaške proračune povečale, medtem ko sosednja Hrvaška spada v povprečje 1,3 BDP, saj bo letos v proračun namenila pol milijarde evrov.

Ta je bil sicer leta 2008 blizu dvema odstotkoma, in sicer 1,79, a se nato vsako leto vztrajno zniževal. Jutarnji list je objavil, da vlade v zadnjih devetih letih, ko proračun za obrambo vztrajno kopni, ne spoštujejo dolgoročnega načrta za razvoj oboroženih sil. In da so lahko hvaležni Američanom, ki so jim podarili 212 novih vozil, sicer pa na "odpadih kupujejo rabljena vozila in orožje". So pa Hrvati kupili tisoč novih pušk in 126 oklepnikov patria, ki pa jih še niso prevzeli.

S Patrio težava na težavo Tako kot jih v celoti še nismo prevzeli v Sloveniji. Po splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki ga je državni zbor sprejel leta 2004, naj bi Slovenija kupila 135 srednjih bojnih kolesnih vozil.

Za posel, vreden 278 milijonov evrov, je ministrstvo za obrambo leta 2006 s podjetjem Rotis, ki se je prijavilo na razpis, podpisalo pogodbo. Po predvidenem načrtu bi morala država do leta 2012 kupiti in prevzeti 86 vozil, prevzela pa jih je le 30 in zanje odštela 74,5 milijona evrov.

Ničnost pogodbe A videti je, da bo pri tem tudi ostalo, saj je obrambni minister v odhodu Roman Jakič tako po pravnomočni sodbi v zadevi Patria napovedal odpoved pogodbe. To, kot je pojasnjeval za medije, mu omogoča protikorupcijska klavzula, ki je zapisana v pogodbi.

Z možnostjo odpovedi pogodbe se je vlada seznanila maja letos, za mnenje o uveljavljanju ničnosti pogodbe s finsko Patrio pa je zaprosila državno pravobranilstvo. Nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od nove vlade.

Zaradi vozil patria v postopkih Kot je znano, so vozila patria v Sloveniji povzročila pravo travmatično stanje, ki je bilo glavna tema zadnjih treh volitev. Zaradi koruptivnih kaznivih dejanj pri nabavi osemkolesnikov zaporno kazen že prestajata prvak SDS Janez Janša in brigadir Tone Krkovič. Oktobra se jima bo pridružil še direktor Rotisa Ivan Črnkovič. Na presojo višjega sodišča, ali je torej njuna pritožba zoper obsodilno zaporno kazen v zadevi Patria 2 utemeljena ali ne, čakata še slikar Jure Cekuta in upokojeni brigadir Peter Zupan.

Sta se pa očitkov tožilstva o nevestnem delu v službi uspešno obranila nekdanji obrambni minister Karl Erjavec − ta je ignoriral pismo o nameri, ki ga je glede nabave vozil podpisal njegov predhodnik Anton Grizold z Zdenkom Pavčkom iz podjetja Viator & Vektor leta 2004 ter objavil javni razpis – in nekdanji načelnik Generalštaba SV Albin Gutman.

Sistemska tehnika kot neizbran ponudnik od države zahteva 518 milijonov evrov Poleg tega se bo na sodišču odvila še ena tožba, ki je trenutno prekinjena. Sistemska tehnika je kot neizbrani ponudnik v poslu zoper državo in Patrio ter njenega lokalnega partnerja Rotis vložila tožbi, postopek pa še ni končan. Ljubljansko okrožno sodišče je leta 2011 oba pravdna postopka združilo v skupno obravnavo, a prekinilo do pravnomočnega sklepa kazenske zadeve v zadevi Patria.

Sodišče je namreč menilo, da je odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje sprejemanja oziroma dajanja daril za nezakonito posredovanje. Sistemska tehnika od države zahteva 518 milijonov evrov plus dodatnih šest milijonov evrov za patent, ker ni dobila posla.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin