Sobota, 27. 4. 2024, 7.24
6 mesecev, 3 tedne
Dan upora proti okupatorju
Nataša Pirc Musar: Za demokracijo in človekove pravice se moramo boriti vsak dan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,25
Ob današnjem oziranju na naše zgodovinske korenine se je predsednica zahvalila vsem tistim, ki so se uprli nasilju in zatiranju ter, "tudi za ceno lastnih življenj, položili temelje za našo svobodo".
V Sloveniji danes praznujemo državni praznik, dan upora proti okupatorju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini v Ljubljani. Osrednja državna slovesnost je sicer že v petek potekala v Črnomlju, po državi pa so se že zvrstile številne občinske in regionalne slovesnosti.
Ob državnem prazniku, ki je bil v preteklosti imenovan dan OF, se spomnimo dogodkov leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med okupatorke Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Območje petih naselij v okolici Brežic je okupirala tudi hrvaška fašistična NDH.
Slovenci so se odločili upreti in 26. aprila 1941 so predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev na srečanju v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili protiimperialistično fronto.
Uperjena je bila proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop – Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa so kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) pozvali Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju izpostavila 27. april kot dan, ko se spominjamo poguma in odločnosti prednikov v boju proti zlu okupatorja. Za demokracijo, človekove pravice, strpnost in spoštovanje različnosti pa se moramo boriti vsak dan, meni. Zavzela se je za končanje spopadov v Palestini.
Ob današnjem oziranju na naše zgodovinske korenine se je predsednica zahvalila vsem tistim, ki so se uprli nasilju in zatiranju ter tudi za ceno lastnih življenj položili temelje za našo svobodo. "Njihov pogum in odločnost nas navdihujeta ter nas spominjata, da smo močnejši, ko smo združeni. Naj nam njihov zgled služi kot opomin in spodbuda, da ohranimo svobodo in dostojanstvo ter gradimo boljši jutri za vse nas," je navedla v poslanici.
Narodnoosvobodilno gibanje je bilo ključno obdobje v naši zgodovini, ko so se ljudje združili v boju za skupne cilje – svobodo, pravičnost in dostojanstvo. Enotnost in pogum bork in borcev gibanja pa sta narodu v tistih težkih časih dajala moč v boju proti okupatorju. "Na današnji dan se teh vrednot spominjamo, a vedno znova se moramo tudi zavzemati, da jih bomo ohranili ter prenašali znanje in izkušnje na prihodnje generacije. Vsak dan se moramo boriti za demokracijo, človekove pravice, strpnost in spoštovanje različnosti. Le tako lahko ohranimo dediščino tistih, ki so se borili za nas, in zagotovimo boljšo prihodnost zase in za prihodnje generacije," je izpostavila.
Žal tudi letošnje leto prinaša kruto spoznanje, da naš planet še zdaleč ni osvobojen nasilja in konfliktov, ugotavlja. "Po svetu se trenutno razplamteva kar 55 oboroženih spopadov, ki ljudem prinašajo trpljenje, za sabo pa puščajo razdejanje. Namesto da bi letos lahko govorila o začetku mirovnih procesov v Ukrajini, moram tokrat poleg vojne na evropskih tleh opozoriti na trpljenje in kršitev osnovnih človekovih pravic nedolžnih ljudi, predvsem otrok, žensk in civilistov, v Palestini. Do tega dogajanja nikakor ne morem ostati brezbrižna," je poudarila. Zato je ponovno pozvala k premirju in končanju vojaških spopadov. "Mirna rešitev konfliktov je edini pravi način za zagotovitev varnosti in blaginje za vse vpletene strani," je prepričana.
Dodala je, da se mora mednarodna skupnost končno poenotiti v prizadevanjih za mir, stabilnost in pravičnost. "Veto bi morali uporabljati z mislijo na človekovo dostojanstvo, na osnovne človekove pravice, za zagotavljanje človečnosti, in ne s položaja moči ter golih političnih interesov. Skrajni čas je, da fige umaknemo iz žepov, da se od besed obžalovanja ter obsojanja premaknemo k dejanjem," je bila jasna.
"Prav je, da se danes spominjamo preteklosti in še kako prav je tudi, da opozarjamo na trpljenje mnogih po svetu, ki ne vodi v boljšo prihodnost. Bodimo ponosni na borke in borce, ki so se borili za našo svobodo, ter se zavedajmo svoje odgovornosti. Za vzpostavitev miru in širjenje strpnosti. To mora biti naš boj. A ne z orožjem, temveč z razumom in z mislijo na sočloveka," je še dodala predsednica.
Do leta 1991 se je 27. april imenovan dan OF
Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.
Na petkovi osrednji državni slovesnosti na predvečer praznika v Črnomlju je predsednik državnega sveta Marko Lotrič v svojem slavnostnem nagovoru dejal, da naj bo ob prazniku živ spomin na narodnoosvobodilni upor, ki je eden od temeljev naše državnosti.
Dejal je, da Slovenci zagotovo ne bi zmogli ustanoviti samostojne države, če ne bi kot narod poznali enotnosti in solidarnosti in če v naši genski zasnovi ne bi bilo uporništva in vztrajnosti. A kljub temu da smo v času osamosvajanja usmerjeni k skupnemu cilju že uspeli doseči enotnost, slovensko dušo še vedno bremenijo dogodki med drugo svetovno vojno in v času po njej, je dodal.
"Ko bomo v Sloveniji zmogli biti dovolj strpni zlasti drug do drugega, do drugače mislečih, in ko bomo zmogli z državo ravnati odgovorno in pošteno, bomo lahko še bolj samozavestno sledili svojim ciljem in uresničili svoje potenciale. Le s skupnimi močmi in enotnostjo bomo zmogli," je sklenil Lotrič.
Po Sloveniji številni dogodki
Zjutraj so v Ljubljani položili vence pri Grobnici narodnih herojev ter pri spomeniku ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Vidmarjevi vili, kjer je venec položila tudi predsednica Nataša Pirc Musar.
Novogoričani bodo praznik obeležili s pohodom in dvigom zastave na Sabotinu, slovesnost bo tudi v Medani. Novomeščani pripravljajo tradicionalni pohod Novo mesto v žici, ki ga bodo začeli s treh lokacij, zaključili pa s kulturnim programom v Knjižnici pod krošnjami na Pumpnci.
Kočevci bodo spomin na obletnico ustanovitve prvega kočevskega bataljona pripravili na Preži pri Kočevski Reki, kjer se bodo poklonili šestnajstim pobitim domačinom in borcem.
V Kokrici bo 31. pohod prijateljstva in spomina Udin boršt, na Nanosu pa spominska slovesnost v počastitev 82. obletnice ene prvih bitk primorskih partizanov 18. aprila 1942. Osrednja prireditev na Cerkniškem bo zvečer v športni dvorani v Cerknici.
Na Štajerskem bo dopoldne slovesnost na Boču pri spomeniku padlim borcem, kjer bo konec tedna na ogled mobilna razstava NOB 1941–1945, medobčinska počastitev dneva upora pa bo pri Pustovi hiši na Tolstem vrhu v Slovenskih Konjicah. Ptujčani bodo praznik proslavili v Sončnem parku, kjer bo zbrane nagovorila podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije Ljubica Jelušič.
Kot družba se tudi danes soočamo s spodkopavanjem temeljnih vrednot, čemur se moramo upreti, je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju izpostavil premier Robert Golob. Medsebojno spoštovanje in upoštevanje razlik morata po njegovih besedah ostati naši osnovni načeli, če želimo živeti v miru in graditi prihodnost.
Slovenski narod je v svoji zgodovini že nekajkrat dokazal, da zna slediti klicu svobodomiselnosti, je v poslanici, ki so jo posredovali iz vladnega urada za komuniciranje, zapisal Golob.
"Vemo, bili so trenutki, ko je bilo treba dvigniti glavo in jasno pokazati, da smo proti vsakršnemu zatiranju in nepravičnosti. Tako je bilo med drugo svetovno vojno, ko so za nas napočili najtežji časi in nas je okupator želel izbrisati in uničiti kot narod. To so bili časi, ko je osvobodilna fronta v ljudeh krepila pogum, ponos in samozavest, da smo se z bojem osvobodili in združili," je navedel.
Dan upora proti okupatorju naj bo po njegovih besedah zato priložnost za vse, da se znova spomnimo teh prelomnih zgodovinskih odločitev. Narodna zavednost, odločnost in neustrašnost naših prednikov so tisti stebri, na katerih danes stoji naša suverena država.
"A sporočilo dneva upora ni nekaj, kar prihaja iz preteklosti, da bi nas zgolj opozarjalo in ozaveščalo. Ne. Tudi v resničnosti 21. stoletja se vsakdo med nami srečuje s takimi ali drugačnimi sencami, ki se po tihem plazijo pod krinkami interesov, da bi nam zastrle sonce svobode," je opozoril.
Nasprotnik po njegovih besedah ni vedno sovražna vojska, temveč so zlasti v današnjih časih to pogosto ideje. "Take, ki v ljudeh spodbujajo najplitkejša čustva in počasi razjedajo družbeno tkivo. Gre za pojave, na katere se je vredno odzvati, če ne z dejanji, pa vsaj s prezirom. Da, tudi to je upor," je zapisal.
Evropa, ki se je po drugi svetovni vojni jasno odpovedala nasilju in spreminjanju meja, je po Golobovih besedah v zadnjih letih postala tarča teh nevidnih sil: "Nasprotnikov družbenega napredka, ki si s spodkopavanjem naših temeljnih vrednot želijo vnovič obuditi zamere med narodi, državami in posamezniki. Z osrednjim ciljem načeti našo povezanost in zavezanost demokraciji in človekovim pravicam ter zaustaviti naš napredek v družbo blaginje."
Dediščina prednikov nas uči, da sta v času takih izzivov ključna enotnost in zavedanje, da je pomemben del skupnosti prav vsak posameznik, je izpostavil. "Medsebojno spoštovanje in upoštevanje razlik morata ostati naši osnovni načeli, če želimo živeti v miru in graditi prihodnost. Tako, v kateri se posamezniku ni treba bati za osnovno preživetje ali morda celo za življenje," je dodal. Dan upora proti okupatorju naj bo zato po njegovih besedah priložnost za obnovitev zavezanosti vrednotam svobode, solidarnosti in mirnega sožitja.
Asta Vrečko ob dnevu upora proti okupatorju: Ne pozabimo, da so pravice priborjene
Tudi zaradi boja naših prednikov danes živimo v svobodni državi s privilegijem, da živimo v miru, je ob dnevu upora proti okupatorju zapisala koordinatorica Levice Asta Vrečko. Vendar pa nam ta privilegij po njenih besedah daje tudi odgovornost pomniti, da so pravice priborjene, ne podarjene. Pozvala je k uporu proti skrajnim politikam.
Prazniki, ki jih obeležujemo konec aprila in v začetku maja, so del naše kulture, kolektivnega spomina in družbe. "To so prazniki vseh delovnih ljudi, vseh, ki se borimo za delavske, socialne in ekonomske pravice, za mir, solidarnost in svobodo. Vseh, ki spoštujemo zgodovino, in vseh, ki stremimo k izgradnji boljše prihodnosti," je v poslanici, ki so jo posredovali iz stranke, zapisala Vrečko.
Borci osvobodilne fronte so odšli v boj z odločnostjo, ki je izhajala iz sočutja do drugega, je poudarila: "Iz iskrene želje po boljšem in pravičnejšem svetu. Iz neomajne vere v posameznika kot nepogrešljivega člena skupnosti."
Zmaga nad fašizmom in nacizmom zato po njenih besedah ni pomenila le konca vojne. "Partizani in partizanke niso le pregnali okupatorja in ustavili nasilja. Stremeli so še dlje. Z bojem proti imperializmu in kapitalizmu so si iskreno prizadevali ustvariti pravičnejšo družbo in boljši svet za vse," je zapisala.
Danes spet živimo v času vojne na evropskih tleh, v času, ko se v svetu izvaja genocid, ter v času porasta skrajnih politik in neofašizma, je izpostavila. "Temu se je treba odločno upreti," je pozvala.
Privilegij živeti v miru od nas po njenih besedah zahteva tudi prizadevanja za mir, pravice in dostojno življenje vseh ter da ne dopustimo revizije zgodovine. "Tako bomo zgled za druge države EU in prihodnje generacije," je dodala.
