Nas v Bruslju res pisano gledajo?

Potem ko je včeraj postalo dokončno jasno, da je v vodo padla zamisel predsednice vlade Alenke Bratušek o lastni kandidaturi oziroma o tem, da bi v Bruselj poslali listo treh kandidatov, se bo razprava o najbolj primernem kandidatu vlekla vsaj še do konca julija.

Je Karl Erjavec sedel na ušesih? Predsednik DeSUS Karl Erjavec je dejal, da nas v Bruslju zaradi ideje o treh komisarskih kandidatih pisano gledajo, kar je nenavadna izjava glede na pričakovanje predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, naj mu države članice do konca julija sporočijo eno ali več imen.

Koga Slovenija drži v šahu? Kakšen je idealen komisar, kaj meni o razpravi v Sloveniji, zakaj bi morala biti Slovenija pri tem kadrovskem vprašanju ambiciozna in o katerem resorju v Bruslju krožijo šale, smo se pogovarjali s samostojnim svetovalcem za EU in strateško komuniciranje Draganom Barbutovskim, ki opozarja, da Slovenija vse Evropske unije ne bi smela držati v šahu zaradi svojih notranjepolitičnih težav.

"Pri imenovanju komisarja se zgodbe lotevamo z napačnega zornega kota. Slovenija nima izoblikovanih prednostnih nalog delovanja v EU oziroma ne vemo, katera so naša prednostna področja. Če bi to vedeli, bi glede na to predlagali kandidate. Mi pa se pogovarjamo o kandidatih, ne o vsebini," pravi Barbutovski, ki je bil leta 2008 glavni govorec med predsedovanjem Slovenije EU.

Zakaj ni pametno poslati treh imen? Res je sicer, da je bilo v zadnjih tednih mogoče slišali nekaj tudi o nekaterih prednostnih področjih, ki so solidna, Barbutovski pa se strinja tudi z mnenjem nekaterih, da moramo biti pri tem ambiciozni. "A če želimo ambiciozni resor, moramo imeti tudi dobrega kandidata."

Nas v Bruslju res pisano gledajo zaradi ideje o treh kandidatih? Barbutovski pravi, da ne. Sicer ni privrženec tega, da bi v Bruselj pošiljali tri imena. "Težava je v tem, da nekoga drugega prosimo, naj izbere kandidata, ker se sami ne moremo dogovoriti. Ko pošlješ tri kandidate, je to videti kot tekmovanje, ker imaš enega zmagovalca in dva poraženca. A to ni tekmovanje. Odločitev Junkcerja bo odvisna od številnih dejavnikov, ni nujno, da bo 'zmagal' najboljši kandidat."

Pri oblikovanju komisije bo moral njen predsednik namreč upoštevati želje držav članic, ravnotežje spolov in geografsko porazdelitev, zato lahko kandidati izpadejo iz izbora zaradi omenjenih razlogov, ne zaradi pomanjkanja izkušenj in kvalifikacij.

Bratuškova ima prednost, toda … Barbutovskega moti, da je slovenska razprava zelo spolitizirana, kar je sicer delno razumljivo zaradi tega, ker je umeščena v povolilni čas in ker gre za politično funkcijo. "Žal mi je, da je to razprava le o ljudeh in da se pogovarjamo o formi, ne o vsebini."

O Bratuškovi Barbutovski pravi, da ima prednost, ker je ženska, saj si je Juncker postavil cilj imeti v komisiji deset političark. Dozdajšnji kandidati so tudi ministri, predsedniki vlad ali zdajšnji komisarji, torej premierka v odhodu izpolnjuje tudi ta kriterij. Toda: "Kandidat mora imeti verodostojnost, ki jo dobi tudi s tem, da ima širok politični konsenz. Najslabši mogoč scenarij je, da bi predlagali enega kandidata, ki bi ga pozneje zamenjali z drugim zaradi političnih razlogov."

Sloveniji se lahko zgodi Romunija Če bo Slovenija predolgo čakala s predlaganjem komisarja, se ji morda lahko zgodi, da bo dobila resor za večjezičnost, ta je postal sinonim za zelo lahek resor, ki ni pomemben. "Ta resor je odhajajoči predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso ustanovil zaradi sorazmerne neizkušenosti tedanjega romunskega komisarja. Ko Britanci niso podprli Junckerja za komisarja, je v Bruslju začela krožiti šala, da se bo maščeval tako, da jim bo dal resor za večjezičnost."

Idealen komisar Barbutovski nam je še povedal, kako je videti idealen komisar: "Mora biti izkušen politik, človek, ki ima zelo dobre vodstvene sposobnosti. Mora biti strokovno podkovan, da lahko zelo hitro dojame bistvo resorja, ki ga dobi. Nazadnje pa mora biti sposoben delovati v mednarodnem okolju, kot je EU."