SiolNET. Novice Svet
4,80

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Brexit bodo najbolj občutili Slovenci, ki si kruh služijo na Otoku

4,80

termometer

Dragan Barbutovski
Foto: STA

Brexit neposrednega vpliva na Slovenijo in slovensko gospodarsko ne bo imel, bodo pa vpliv občutili Slovenci, ki si kruh služijo na Otoku, pravi Dragan Barbutovski, soustanovitelj zavoda Evropa misli-središče evropskih idej in nekdanji govorec slovenskega predsedstva EU.

Le še dober teden nas loči od referenduma, na katerem bodo Britanci odločali o obstanku v EU. O posledicah morebitnega brexita za EU in Slovenijo, vplivu na slovensko in evropsko gospodarstvo, večjem povezovanju in reformah smo se pogovarjali z nekdanjih govorcem slovenskega predsedstva EU in soustanoviteljem zavoda Evropa misli-središče evropskih idej Draganom Barbutovskim.

Če bodo Britanci izglasovala izstop iz EU, bi to lahko sprožilo učinek domin v preostalih članicah, predvsem v Italiji in Franciji, opozarja nemški inštitut za ekonomske raziskave. Je s tem ogrožena ideja evropskega povezovanja in sodelovanja?
Napovedi nemških ekonomistov nisem prebral, a načeloma je to tema, o kateri se na Otoku in v EU veliko govori. Verjetno je učinek domin mogoč, še posebej se mi zdi zanimivo na to vprašanje pogledati z drugega zornega kota.

Prvi rezultati referenduma naj bi bili znani že v četrtek zvečer, kmalu po zaprtju volišč. Prvi rezultati referenduma naj bi bili znani že v četrtek zvečer, kmalu po zaprtju volišč. Če bo Velika Britanija iz EU izstopila po nekem pozitivnem scenariju, tako da izstop ne bo imel negativnih vplivov, kot se napoveduje, oz. če bodo nekateri želeli izstop izkoristiti kot korak k večji integraciji EU, ima lahko to večji učinek domin. Druge države članice bodo namreč videle, da je ena država članica izstopila in da rešitev tega ni poglobljena integracija.

 

Kako se bodo države članice odzvale na morebiten izstop Velike Britanije iz EU?
Dejstvo je, da se za Veliko Britanijo skrivajo druge države članice, o katerih nič ne slišimo. Te čakajo, kaj se bo zgodilo. Če se bo zgodil brexit, se postavlja vprašanje, kaj bodo te države storile: bodo odšle po britanski poti ter še naprej zahtevale reforme in zagrozile z izstopom ali bodo umirile svoje strasti? Dejstvo je, da spremembe za EU vsekakor bodo, ne glede na to, ali bo Velika Britanija izstopila iz EU ali ne.

A na to moramo gledali v luči nedavne izjave predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska. Ta je ob obletnici Evropske ljudske stranke, ki velja za prointegracijsko silo v EU, dejal, da ob navdušenosti političnih elit v EU nad večjo politično integracijo politiki niso uvideli, da si državljani EU več integracije ne želijo.

Politična prihodnost britanskega predsednika vlade Davida Camerona je odvisna od rezultatov referenduma. Cameron se zavzema za obstanek Velike Britanije v EU. Del njegove konservativne stranke po drugi strani poziva k izstopu. Politična prihodnost britanskega predsednika vlade Davida Camerona je odvisna od rezultatov referenduma. Cameron se zavzema za obstanek Velike Britanije v EU. Del njegove konservativne stranke po drugi strani poziva k izstopu. Foto: Reuters

Kakšen vpliv bi imel brexit na Slovenijo, na naše gospodarstvo?
Neposrednega vpliva po mojem mnenju ne bomo občutili. Trgovinska menjava med državama se iz leta v leto povečuje, a Slovenija ni tako močno ekonomsko vezana na Veliko Britanijo kot na primer Nizozemska ali Nemčija.

Kako pa bi brexit vplival na Slovence, ki si kruh služijo na Otoku?
Slovenska delovna sila v Veliki Britaniji bo občutila posledice, in to ne glede na to, ali se bo brexit zgodil ali ne. Če Velika Britanija ostane članica evropske družine, se bo na podlagi februarja sprejetega dogovora med Veliko Britanijo in EU otežil dostop do socialnih transferjev, v primeru brexita pa bo treba na novo vzpostaviti pravila delovnih migracij.

Če pogledamo številke, vidimo, da dve tretjini državljanov EU, ki trenutno delajo v Veliki Britaniji, glede na zdajšnja pravila ne bi zadostilo pogojem za izdajo delovnega dovoljenja. Gre za 2,2 milijona delavcev, kar predstavlja približno šest odstotkov delovne sile v državi. To bi bil za državo, ki je trenutno v dobrem gospodarskem položaju, nekakšen šok. Od teh, ki ne izpolnjujejo pogojev, jih kar 96 odstotkov opravlja sezonsko delo na kmetijah, 94 odstotkov v hotelih in celo 66 odstotkov v finančnem sektorju. Treba je tudi vedeti, da britanski zdravstveni sistem brez tujih delavcev ne bi mogel funkcionirati. Ne predstavljam si, da bi Britanci kar čez noč vse te ljudi vrgli iz države. 

"Vsi spremljajo, kaj se dogaja v Veliki Britaniji, a resnično težko je napovedati izid referenduma," poudarja nekdanji govorec slovenskega predsedstva EU. "Vsi spremljajo, kaj se dogaja v Veliki Britaniji, a resnično težko je napovedati izid referenduma," poudarja nekdanji govorec slovenskega predsedstva EU. Foto: STA

Kakšno je vzdušje v evropskih institucijah? So v Bruslju zaskrbljeni?
Negativno vzdušje v Bruslju je prisotno, ne nazadnje tudi zaradi terorističnega napada, ki je pustil pečat na duši evrokratskega Bruslja in celotne Belgije. Vsi spremljajo, kaj se dogaja v Veliki Britaniji, a resnično težko je napovedati izid referenduma, saj se zadeve glede na javnomnenjske raziskave dnevno spreminjajo.

V zadnjih tednih se veliko govori o različnih scenarijih, vezanih na brexit. Ima EU pripravljen plan B, torej načrt, kako se odzvati, če se bodo Britanci odločili za odhod?
Na evropski ravni se o brexitu veliko pogovarjajo, a edini uradni scenarij je, da se počaka na izid referenduma, ki bo prihodnji četrtek. V ozadju se pripravljajo določeni scenariji, zanimivo pa je, da vsi sprašujejo, ali je pripravljen plan B. Ob tem je pomenljiva izjava enega izmed visokih predstavnikov EU, ki sem jo prebral pred dnevi. Dejal je, da po tem, ko začneš razmišljati o scenariju B, začneš razmišljati tudi o scenariju C, D in E. To pa zato, ker je politični del nepredvidljiv.

Se evropski politični vrh pogovarja o EU po brexitu?
Tusk je pretekli konec tedna dejal, da bo postopek morebitne razdružitve potekal vsaj sedem let. Mislim, da evropski uradniki preigravajo določene scenarije, ker se pač morajo pripraviti na vse možnosti. Neodgovorno bi namreč bilo, če bi rekli, da se nihče ne pripravlja, a bo treba spoštovati demokratično voljo Britancev in se glede na referendumu izraženo voljo tudi odzvati.

Dogovor je bil, da evropska politika ne bo aktivno sodelovala v predreferendumski kampanji. Po drugi strani je zanimivo dejstvo, da vodja britanske stranke UKIP Nigel Farage, ki prejema evropsko plačo, zelo aktivno lobira za izstop Velike Britanije iz EU. A to so tipični nesmisli EU.

Britanci so glede obstanka v EU razdeljeni. Med sosedoma v Londonu se je na račun brexita vnela prava besedna vojna. Britanci so glede obstanka v EU razdeljeni. Med sosedoma v Londonu se je na račun brexita vnela prava besedna vojna. Foto: Reuters

Britanci že vse od vstopa v EU v drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja s svojim statusom v EU niso bili ravno zadovoljni. Je EU po vašem mnenju storila dovolj, da bi prepričala Britance, da ostanejo člani evropske družine?
Mislim, da smo priče popolnemu razkoraku med tistim, kar je bilo izpogajano letos februarja, in tistim, kar je tema referendumske kampanje. Pojavljata se namreč le dve temi in obe sorazmerno iracionalni. Nasprotniki obstanka uporabljajo samo en argument, in sicer iracionalni argument imigracije. To je glavni razlog, da bo referendum sploh potekal.

Po drugi tudi tabor za obstanek v EU uporablja delno iracionalne ekonomske razloge, v smislu, da bo imel izstop zelo negativen vpliv na otoško gospodarstvo.

Tako ena kot druga stran strašita, čemur v angleščini pravimo "project fear" (projekt zastraševanja, op. p.). Ljudje pa se na to odzivajo iracionalno. Najlažje je strašiti s čustvi, namesto da bi uporabljal dejstva.

Po referendumu EU ne bo takšna, kot je bila. Kako bo morebiten uspeh zagovornikov izstopa vplival na britansko gospodarstvo?
Izstop bo, kratkoročno gledano, vsekakor imel negativen vpliv. Prav je, da politiki, gospodarstveniki, mednarodne organizacije in angleška centralna banka o tem razpravljajo, v nasprotnem primeru bi bilo to zelo neodgovorno. Koliko časa bodo te posledice trajale, je stvar presoje, a ne smemo pozabiti, da je Velika Britaniji eno izmed največjih svetovnih gospodarstev. Je tudi članica G7 in hitro se bo lahko prilagodila novim razmeram, zaradi česar ne bo utrpela tako hudih dolgoročnih posledic, kot ji nekateri napovedujejo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 31
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin