SiolNET. Novice Slovenija
3,48

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Namesto v zapor na delo k bolnim, starejšim, v vrtec ...

3,48

termometer

Sodišče alternativna kazen
Foto: Thinkstock

Slovenija bo prihodnje leto dobila probacijsko službo, ki bo med drugim od centrov za socialno delo prevzela nadzor nad deli v splošno korist. Nekaj tisoč prekrškarjev in obsojencev vsako leto namesto plačila globe ali odhoda za rešetke kazen odsluži z delom v vrtcu, domu za ostarele ali na primer v komunalnem podjetju.

Dela v splošno korist letno izvaja od tri do štiri tisoč ljudi. Delo v splošno korist je po zakonu o prekrških mogoče, če je globa večja od 300 evrov in če je prekrškar upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Gre torej za tiste v slabšem materialnem položaju. Vsakih začetih deset evrov globe pomeni eno uro dela. Za 300 evrov globe torej 30 ur dela. Zgornja omejitev je 400 ur dela.

Ko govorimo o kaznivih dejanjih, zakonodaja omogoča alternativne sankcije za tiste, ki so obsojenci za kazniva dejanja, za katera sta zagroženi do dve leti zapora. Edina izjema, kjer tudi za kratke kazni alternativa ni mogoča, so spolne zlorabe. Kazen se v ure dela v splošno korist pretvarja po formuli dve uri dela za vsak dan dosojene zaporne kazni. Eno leto zapora torej pomeni 730 ur dela v splošno korist.

S CSD na novoustanovljeno probacijsko službo

Če prekrškar oziroma obsojenec izpolnjuje zgornje pogoje, zaprosi za alternativno sankcijo. Zadnjo besedo ima sodišče, ki po zgoraj omenjeni formuli določi število ur in rok za opravljanje dela v splošno korist. Izvedbo te odločitve prevzame center za socialno delo, ki bo to nalogo prihodnje leto predalo novoustanovljeni službi za probacijo.

Preverili smo: 

  • kako teče postopek pri delih v splošno korist,
  • kdo in po kakšnih kriterijih določi, ali bo obsojenec pomagal v vzgojno-varstveni, izobraževalni, naravovarstveni organizaciji ali morda v komunalnem podjetju,
  • kako pridni delavci so obsojenci in prekrškarji ter kako stroga sta sodišče in CSD do tistih, ki ne upoštevajo pravil.

Zaporniki

Delo v komunali, vrtcu, med ostarelimi

Prvi korak po tem, ko obsojenec ali prekrškar dobi zeleno luč sodišča, da kazen odsluži z deli v splošno korist, je osebni razgovor na centru za socialno delo (CSD), pravi Liviana Lesar iz CSD Ljubljana Šiška, ki se s področjem alternativnih sankcij ukvarja dobro desetletje. V njihovo enoto so sodišča letos napotila 16 kandidatov za delo v splošno korist, skupaj jih trenutno obravnavajo 30.

"Na osebnem razgovoru preverimo osebnostne lastnosti, zdravstvene okoliščine in veščine kandidata za delo v splošno korist. Na podlagi tega se strokovni delavec odloči, kakšno delo in katera izvajalska organizacija je zanj primerna," pravi Lesarjeva. 

V Ljubljani izbirajo med sto organizacijami

Strokovni delavci CSD imajo v Ljubljani na izbiro okrog sto izvajalskih organizacij, večinoma s področja humanitarne, komunalne dejavnosti ter dejavnosti s področja varstva narave. Pogoj za uvrstitev na seznam je, da gre za neprofitne organizacije.  

CSD z vsemi izvajalskimi organizacijami podpiše dogovor o izvajanju del v splošno korist, kakšna dela v organizacijah dodelijo kandidatom, pa je v domeni organizacije. Ta vsakemu dodeli mentorja, ki z obsojencem ali prekrškarjem najprej opravi informativni razgovor, nato pa mu določi nabor nalog. Pred začetkom dela organizacija, CSD in kandidat sklenejo tripartitni dogovor.

Liviana Lesar iz CSD Ljubljana Šiška poudarja, da je pomembno, da obsojencu ali prekrškarju najdejo primerno organizacijo. Pri tem navaja primer obsojenca, ki se v enem zavodu ni izkazal, po premestitvi v dom za ostarele pa delo redno opravlja. Liviana Lesar iz CSD Ljubljana Šiška poudarja, da je pomembno, da obsojencu ali prekrškarju najdejo primerno organizacijo. Pri tem navaja primer obsojenca, ki se v enem zavodu ni izkazal, po premestitvi v dom za ostarele pa delo redno opravlja.

"Goljufa ne bomo poslali med starejše ali v vrtec"

Socialni delavci pri izbiri organizacije upoštevajo tudi vrsto in težo kaznivega dejanja. Lesarjeva pri tem poudarja, da organizacija ne ve, kaj je zagrešil kandidat.

"Če gre za notoričnega goljufa, ga ne bomo poslali v dom za upokojence ali vrtec, kjer bo imel priložnost za ponovitev dejanj," pravi.

Včasih gre za primer obsojenih zaradi nasilja. So pri takih še posebej previdni? "Če vidim, da gre za osebo, ki ima izbruhe nasilja, agresivne preboje, ga seveda ne pošljemo v okolje, kot so varstveno-izobraževalne organizacije. Da bi bil kakšen od obsojencev fizično nasilen, se sicer še ni zgodilo. Včasih gre za verbalno nasilje, nesprejemanje pravil in obveznosti, največkrat pa obsojenci preprosto opustijo delo in ga ne opravijo do konca," pravi.

V sistemu del v splošno korist ima pomembno vlogo sodišče, ki najprej odloči, ali se kazen oziroma globa lahko odsluži na ta način, zadnjo besedo pa ima tudi v primeru morebitnih kršitev. V sistemu del v splošno korist ima pomembno vlogo sodišče, ki najprej odloči, ali se kazen oziroma globa lahko odsluži na ta način, zadnjo besedo pa ima tudi v primeru morebitnih kršitev. Foto: Thinkstock

Kaj pa, če si delavec premisli?

Strokovni delavci CSD so dolžni spremljati izvajanje dela v splošno korist. Okrog štiri petine kazni je izpeljanih brez zapletov, včasih pa se dogajajo tudi kršitve. Če delavec krši določbe dogovora, mu ob prvi kršitvi organizacija izda opomin, v primeru ponovitve pa obvesti CSD. Ta po potrebi na terenu prisluhne obema stranema, pravi sogovornica.

Če se kršitve nadaljujejo, je CSD dolžen obvestiti sodišče, ki lahko prekine pogodbo oziroma prekliče izvajanje nadomestne kazni ter obsojencu ali prekrškarju dodeli prvotno izrečeno kazen (zapor ali globo), zmanjšano za delež že opravljenega dela. 

Pred tem ponavadi sodišče pravilom delavcu ponudi možnost "popravnega izpita", če drugače ne gre, pa prekine pogodbo. "Delo v splošno korist je za kršitelja oziroma obsojenca ugodnost. Če prekrši pravila, mu jo sodišče lahko odvzame," razlaga sogovornica. Kot pravi, takih primerov ni tako malo, predvsem pri mlajših kršiteljih.

Včasih menjava organizacije zadostuje

Če se med organizacijo in delavcem pojavljajo težave, CSD po potrebi, če tako presodi, zamenja izvajalsko organizacijo. Eden od primerov, ki jih Lesarjeva trenutno obravnava, je večkratni obsojenec za kaznivi dejanji povzročitve telesnih poškodb in poškodovanja tujih stvari. Gre za mlajšega človeka, sodišče pa mu je odobrilo eno leto zapora, kar so nato pretvorili v 730 ur dela v splošno korist.

CSD ga je napotil v medvoški zavod za šport, turizem, kulturo in mladino Sotočje. "Ena od dejavnosti zavoda je obnova kulturnih spomenikov. Obsojenec je delal, nato je izvajanje dela prekinil zaradi težav z alkoholom, nazadnje je ugotovil, da mu delo ni všeč. Pritožbe so na CSD romale tudi iz organizacije, ki je sporočala, da je delavec preveč nezanesljiv, dogajale so se kršitve." Po menjavi in napotitvi v organizacijo za starejše se je obsojenec bolje znašel in izvaja delo.

Direktorja poslali med ostarele

Nekdanji predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, ki je leto dni po štiri ure pomagal dementnim bolnikom, je po mnenju Lesarjeve dokaz, da se tudi za direktorje in politike najdejo primerne alternativne kazni. Nekdanji predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, ki je leto dni po štiri ure pomagal dementnim bolnikom, je po mnenju Lesarjeve dokaz, da se tudi za direktorje in politike najdejo primerne alternativne kazni. Foto: Reuters Najpogosteje se na njen stol usedejo obsojenci zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, ki so tudi sicer v Sloveniji daleč najpogostejša oblika kaznivih dejanj. Primer je obsojenec ponavljajočih se tatvin in goljufij. Sodišče ga je obsodilo na leto in pet mesecev zapora ter mu kazen nato pretvorilo v 1.020 ur dela, ki ga mora opraviti v dveh letih. CSD ga je napotil v zavod Sonček, društvo obolelih za cerebralno paralizo.

Včasih se zgodi tudi, da socialna delavka na drugo stran mize dobi obsojenca za dejanja gospodarskega kriminala. "Ti ljudje pridejo, prinesejo vizitko in darilo, kakšen od njih mi že na vratih pove, da se je že vse dogovoril. Jaz pa povem, da to tako ne gre," pravi Lesarjeva.

Kot pravi, tudi takim dodelijo primerno delo. "Za vsakogar najdemo delo. Če lahko predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi dela z najtežjimi dementnimi bolniki, lahko tudi naši politiki in gospodarstveniki," omeni primer italijanskega politika, ki je delo v splošno korist opravljal eno leto po štiri ure tedensko. Lesarjeva omeni, da je obravnavala enega od nekdanjih direktorjev iz kroga nekdanjega gradbenega barona, ki ga noče imenovati. CSD ga je poslal na delo z ostarelimi. "Oddelal je svoje in bil pohvaljen," pravi.

Najbolj pridni od izvajalskih organizacij včasih dobijo tudi ponudbo za delo, pravi Lesarjeva. Najbolj pridni od izvajalskih organizacij včasih dobijo tudi ponudbo za delo, pravi Lesarjeva.

Pridnim včasih ponudijo delo

Delež povratništva je v slovenskih zaporih med najvišjimi v Evropi. Včasih imajo tudi pri alternativnih kaznih povratnike. "Občasno dobimo stare primere. Nekateri imajo naenkrat odprte po tri alternativne kazni," pravi Lesarjeva.

Na drugi strani sogovornica pozna tudi primere, ko se je program izkazal za odskočno desko. Tri obsojence, ki jih je obravnavala, so po koncu dela zaposlili v izvajalskih organizacijah. Pred kratkim je eden zaposlitev zavrnil. "Imeli smo primer fanta, ki je delal v eni od organizacij kot pomočnik v kuhinji. Ker se je pri delu zelo izkazal, so mu po koncu programa ponudili zaposlitev, a jo je odklonil. Presodil je, da ima v tujini, kjer ima sorodnike, boljše izhodišče za nov začetek," razlaga sogovornica.

Alternativne sankcije so bolj humane – in cenejše za državo

Sistem del v splošno korist po mnenju sogovornice deluje. "Če dobijo kazen, je to priložnost, da jo na relativno neboleč način odslužijo," meni.

A pogosto je slišati, da je sistem premil, s čimer se Lesarjeva ne strinja. "Alternativne sankcije so slovenska sodišča začela pogosteje uporabljati po sprejetju novele kazenskega zakonika leta 2008. Izkušnje iz Severne Evrope kažejo, da je ta pristop bolj učinkovit kot zapiranje ljudi. Če človeku omogočimo delo, mu damo neko zadovoljstvo, samozavest in priložnost za nov začetek. Pomemben je tudi ekonomski vidik, saj zapornik državo stane veliko več," meni sogovornica.

Selitev v Klemenčičev resor

Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, s prihodnjim letom dobiva probacijsko službo. Ta bo bdela tudi nad deli v splošno korist. Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, s prihodnjim letom dobiva probacijsko službo. Ta bo bdela tudi nad deli v splošno korist. Foto: Matej Leskovšek Čeprav se s prihodnjim letom skrbništvo nad deli v splošno korist prenaša na probacijsko službo, bodo socialni delavci ostali močno vpleteni v delo z zaporniki. Že danes namreč spremljajo njihovo pot od predkazenskega postopka do časa po koncu prestajanja kazni. V času prestajanja zaporne kazni jim pomagajo reševati nekatere življenjske izzive, recimo težave stikov, družinske ali partnerske težave, vprašanja v zvezi z rejništvom. 

"Približno polovica nalog prehaja pod okrilje ministrstva za pravosodje. Za zdaj še ni dokončno znano, ali bomo zaposleni ostali na CSD in prevzeli druge naloge v okviru CSD ali gre za samodejen prenos kadra na probacijsko službo," pravi Lesarjeva.

Po njenem mnenju nov urad ne more prinesti večjih sprememb, če ne bo deležen večjih organizacijskih in finančnih okrepitev. "Mreža za opravljanje alternativnih sankcij je v Sloveniji vzpostavljena in deluje po ustaljenih pravilih. Zamenjal se bo le resor," pravi. Dodaja, da je Slovenija edina država v Evropi, kjer tovrstne aktivnosti ne potekajo v okviru pravosodnega resorja, tako da bomo s to potezo naš sistem bolj uskladili z evropskim.

Na pravosodnem ministrstvu pravijo, da bodo s selitvijo prevzeli tudi stroške del v splošno korist, ki jih ocenjujejo na 350 tisoč evrov letno. Vsota zajema stroške zavarovanja za primer invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zdravstvenega pregleda in usposabljanja za varno opravljanje dela ter stroške za malico in prevoz tistih obsojencev ali prekškarjev, ki so na dan sklenitve dogovora upravičeni do socialnovarstvenih prejemkov (denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin