SiolNET. Novice Slovenija
0,38

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Najodmevnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2016

"Brez vidnih raziskovalnih dosežkov in objav nas ne bi bilo na svetovnem zemljevidu univerz"

0,38

termometer

Univerza v Ljubljani je tradicionalni Teden univerze odprla s predstavitvijo najodmevnejših raziskovalnih dosežkov v letu 2016. Mnogi med njimi so plod sodelovanja z drugimi slovenskimi in tudi mednarodnimi raziskovalnimi ustanovami.

"Le z ustvarjanjem novega znanja lahko študentom ponudimo nekaj, česar ne morejo dobiti drugje," je prepričan rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik. | Foto: Željko Stevanić, IFP, d.o.o. "Le z ustvarjanjem novega znanja lahko študentom ponudimo nekaj, česar ne morejo dobiti drugje," je prepričan rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik. Foto: Željko Stevanić, IFP, d.o.o. "Raziskovalni rezultati so izraz na novo ustvarjenega znanja. Brez raziskovanja in ustvarjanja novega znanja bi bila univerza navadna šola. Brez vidnih raziskovalnih dosežkov in objav nas ne bi bilo na svetovnem zemljevidu univerz. Le z ustvarjanjem novega znanja lahko študentom ponudimo nekaj, česar ne morejo dobiti drugje," je ob odprtju tradicionalnega Tedna univerze povedal rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik.

Projekte spodbujajo z razvojnim skladom

"V ta namen smo vzpostavili razvojni sklad, s pomočjo katerega spodbujamo prijavljanje na raziskovalne projekte. Dodatno smo skupaj z univerzami iz Leuvena, Prage in Budimpešte oblikovali še poseben sklad za pripravo prijav na evropske projekte. Razpis bo objavljen najkasneje v začetku prihodnjega leta. To pa je le eno od partnerstev, ki bo omogočalo medsebojno povezovanje in sodelovanje raziskovalcev naše in odličnih tujih univerz," je še poudaril in svoj nagovor končal z besedami, da Univerza v Ljubljani ne glede na višino dodeljenih sredstev na visoki ravni izpolnjuje svoje poslanstvo.

Prednost raziskovalcev na univerzah je sodelovanje s študenti

V svojem osrednjem govoru je redni profesor s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Damjan Miklavčič povedal, da je precejšnja prednost raziskovalcev na univerzah v primerjavi s tistimi, ki delajo na inštitutih, ravno v neposrednem sodelovanju s študenti, ki predstavljajo neusahljiv vir mladega uma, željnega znanja.

"Slovenija že dolgo vztraja pri programu mladih raziskovalcev in verjetno nas ravno to loči od preostalih tranzicijskih držav," je povedal redni profesor s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Damjan Miklavčič. | Foto: Željko Stevanić, IFP, d.o.o. "Slovenija že dolgo vztraja pri programu mladih raziskovalcev in verjetno nas ravno to loči od preostalih tranzicijskih držav," je povedal redni profesor s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Damjan Miklavčič. Foto: Željko Stevanić, IFP, d.o.o. "Samo mladi, ob mentorstvu najboljših raziskovalcev, ki so močno vpeti v mednarodno mrežo, so sposobni reševanja najtežjih raziskovalnih in tudi perečih družbenih problemov, s katerimi se srečujemo. Slovenija že dolgo vztraja pri programu mladih raziskovalcev in verjetno nas ravno to loči od preostalih tranzicijskih držav. Na to moramo biti ponosni in tudi ta program je bistveno prispeval in še prispeva k odličnemu raziskovalnemu delu na univerzi in odličnim znanstvenim dosežkom."

Šele tretji slovenski projekt ERC

Prorektor Univerze v Ljubljani za znanstvenoraziskovalno delo Martin Čopič je še posebej izpostavil uspeh Tomaža Prosena s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki mu je uspelo pridobiti projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskave na področju teoretične kvantne fizike v višini dveh milijonov evrov za pet let.

"To je šele drugi ERC-projekt na Univerzi v Ljubljani, prvi v kategoriji naprednih projektov in tretji v Sloveniji nasploh. A vsega trije projekti ERC v Sloveniji so premalo. ERC je od leta 2007 do danes podprl blizu osem tisoč projektov. Na osnovi primerjave števila raziskovalcev v Evropski uniji in Sloveniji bi jih morali imeti precej več, vsaj od petnajst do dvajset. Toliko bi jih imeli tudi, če bi bili slovenski predlogi tako uspešni kot drugi, saj jih je bilo v tem obdobju več kot 150."

Pri izboru upoštevali mednarodno odmevnost

Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani je pri izboru desetih najodmevnejših raziskovalnih dosežkov, ki Univerzo v Ljubljani uvrščajo v vrh svetovne znanosti, upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor sta vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe.

To so avtorji desetih najodmevnejših raziskovalnih projektov Univerze v Ljubljani leta 2016. | Foto: Željko Stevanić, IFP, d.o.o. To so avtorji desetih najodmevnejših raziskovalnih projektov Univerze v Ljubljani leta 2016. Foto: Željko Stevanić, IFP, d.o.o.

Letos bodo naziv častni doktor podelili profesorjema Williamu Lazonicku in Michaelu W. Applu

Deset najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2016:

1. Sorodstvena diskriminacija pri bakterijah

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, avtorji: Polonca Štefanič, Barbara Kraigher, Ines Mandić-Mulec ter sodelavca z Univerze Harvard Nick Lyons in Roberto Kolter


2. Investicije v energetsko učinkovitost

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, avtorji: Nevenka Hrovatin, Nives Dolšak, Jelena Zorić
 

3. Spremljanje razvoja in zdravljenja možganskih bolezni

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, avtor: Žiga Špiclin
 

4. Novi zaviralci imunoproteasoma

Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, avtorji: Izidor Sosič, Martina Gobec, Boris Brus, Damijan Knez, Matej Živec, Aleš Obreza, Irena Mlinarič-Raščan, Stanislav Gobec in sodelavci s Kemijskega inštituta Janez Konc, Samo Lešnik, Mitja Ogrizek, Inštituta Jožef Stefan Dušan Žigon ter Univerze na Primorskem Dušanka Janežič
 

5. Novi Co-MoSx katalizatorji

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, avtor: Boštjan Genorio
 

6. Matematična fizika kvantnega transporta

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, avtor: Tomaž Prosen
 

7. Model za simulacijo pogonskih sistemov vozil

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, avtor: Tomaž Katrašnik
 

8. Povezava med virusom Zika in mikrocefalijo

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, avtorji: Tatjana Avšič Županc, Miša Korva, Mara Popović, Mateja Poljšak Prijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Alenka Vizjak, Jože Pižem, Miroslav Petrovec
 

9. Večfunkcionalni obstojni sol-gel

Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, avtorji: Jelena Vasiljević, Danaja Štular, Brigita Tomšič, Jožef Medved, Barbara Simončič in sodelavci s Kemijskega inštituta Milena Zorko, Ivan Jerman, Boris Orel
 

10. Razvoj vranice

Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, avtorja: Gregor Majdič, Katja Kozinc

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 63
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin