SiolNET. Novice Slovenija
3,98

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Najboljša zaščita so visoka električna mreža in pastirski psi #video

3,98

termometer

Družinska kmetija Sedmak Aleš tornjak pes psi pastirski
Na družinski Ekološki kmetiji Sedmak tornjake vzrejata Andrej in Aleš Sedmak. Odkar njihove črede ovac pasejo pastirski psi, od katerih je večina tornjakov, pokola pri njih še ni bilo. "Sicer nič ni stoodstotno, a če je ob čredi dovolj veliko število pastirskih psov, je to kar dobra preventivna zaščita in pri nas to zaenkrat kar dobro deluje," pravi Aleš Sedmak. Foto: Družinska kmetija Sedmak

Volkovi in napadi zveri na splošno so letos v Sloveniji vroča tema. Kot pravi Rok Černe z zavoda za gozdove, je bistvena sprememba, ki je k temu pripomogla, ta, da za letos v odloku ni bilo predvidenega odstrela volkov in medvedov, kar so dosegle nevladne organizacije. Volkovi so samo letos poklali 78 glav drobnice, 19 glav govedi, 15 konjev, tri domače živali in enega osla. Na Blokah se dogodki vrstijo celo na dva do tri dneve. A poleg odvzema je nujna čim boljša zaščita domačih živali - najbolj učinkovita je električna mreža ponoči in pastirski psi podnevi, pravi Černe.

Upravno sodišče je odlok o odvzemu osebkov rjavega medveda in volka iz narave zavrnilo, ker okoljskemu ministrstvu ni uspelo dokazati družbene nesprejemljivosti medveda in volka v primeru preštevilčne populacije.

V prejšnji sezoni je bilo število volkov ocenjeno na okoli 75, populacija pa raste. "V letu 2010 jih je bilo okoli 40, zdaj jih je 75, kar pomeni, da se je populacija skoraj podvojila," pojasni Černe.

Na Blokah napadi na dva ali tri dni

K vedno burnejšim razpravam pripomore dejstvo, da so volkovi zato danes prisotni na območjih, kjer ljudje tega prej niso bili vajeni, na primer v občini Železniki, in to, da se na Blokah dogajajo redni napadi tropa volkov tudi na večje živali, kot so konji in govedo, kar v takšnem obsegu ni običajno.

"Volkovi, ki so na Blokah, v letu 2019 zelo pogosto napadajo večje živali, kot so konji in govedo, zato smo tudi podali predlog za izredni odstrel na tem območju, saj je res nenavadno, da se neki trop tako specializira in redno napada velike živali. Tam ta škoda nastaja na dva ali tri dni, kar ni običajno, do zdaj se to v Sloveniji ni dogajalo. Menimo, da je odstrel najbolj racionalna rešitev za tak dogodek," pravi Černe.

Lovci na Blokah dobili dovoljenje za odstrel dveh najbolj problematičnih volkov

Zaradi nedavnih dogodkov na Blokah so lovci dobili dovoljenje za odstrel dveh volkov, ki v zadnjem času povzročata največ škode. Veljati je začela namreč posebna odločba, ki to omogoča, je danes povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Vlada bo sicer o interventnem zakonu o odvzemu medveda (200 živali) in volka (11 živali) iz narave, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predvidoma odločala na dopisni seji v sredo.

"Obe populaciji sta se zaradi neodstrela namnožili, še bolj skrb zbujajoče pa je, da sta se začeli nenavadno vesti. Predvsem volk, v populacijo katerega se ne posega že dve leti, prihaja v naselja," je dejala in dodala, da se je večina napadov v zadnjem času zgodila "dobesedno na dvoriščih hiš", je na novinarski konferenci povedala ministrica Aleksandra Pivec.

medved Novice Ministrstvo predlaga izredni odstrel medvedov in volkov

V slovenskih gozdovih je hrane dovolj, ne napadajo zaradi lakote

Kaj je razlog, da se je ravno ta trop začel tako vesti, ni mogoče določiti, pravi. V Sloveniji je v splošnem plenska baza za volkove dobra, zato ne bi mogli reči, da bi bil razlog to, da bi bili lačni. "V preteklosti so se tudi v letu 2017 na Ljubljanskem vrhu redno spravljali na govedo, pa gre za območje visokega števila jelenjadi, ki je v Sloveniji njihov glavni plen," pojasnjuje Černe.

"Z medvedi imamo že dolgoletno prakso sobivanja in odstrela, oboje je šlo z roko v roki in smo bili s tem, kako skrbimo za populacijo, zgled preostali Evropi. Populacija je bila v ugodnem stanju, konfliktov je bilo glede na velikost populacije malo, tako da je bil to primer dobre prakse. Odstrel je del upravljanja, s katerim uravnavamo številčnost populacije. Po drugi strani pa je treba domače živali, ki jih napadajo, tudi ustrezno zaščititi," pojasnjuje Černe, ki meni, da je oboje skupaj edini način za uspešno sobivanje zveri in ljudi.

V Sloveniji je v splošnem plenska baza za volkove dobra, zato ne bi mogli reči, da bi bil razlog to, da bi bili lačni. V Sloveniji je v splošnem plenska baza za volkove dobra, zato ne bi mogli reči, da bi bil razlog to, da bi bili lačni. Foto: STA

Odstrel in uravnavanje populacij s čim boljšo zaščito domačih živali

Na eni strani odstrel in uravnavanje populacij, na drugi strani pa čim boljša zaščita - preizkušena metoda so visoke električne mreže in psi, pravi Černe. Arso trenutno sofinancira okoli 80 odstotkov nakupa električne mreže, v preteklosti so razdelili 120 kompletov. Sodelujejo tudi s petimi vzreditelji, ki imajo redno leglo mladičev in pomagajo tudi pri njihovi distribuciji do kmetov, ki si jih želijo.

Da so psi uspešni pri zaščiti, je sicer zelo odvisno tudi od lastnikov, ki z njimi delajo, predvsem jih morajo v delo s čredo vključiti, ko so še mladi. Prav tako jih mora biti več, priporočajo tri.

"Pri večini kmetov je napadov manj, nekateri jih skoraj ne doživljajo, prav tako opažamo bistven upad škode tudi pri ogradah," pove Černe.

Družinska kmetija Sedmak Aleš tornjak pes psi pastirski Foto: Družinska kmetija Sedmak

"Če pogledamo povprečje škod med 120 prejemniki zaščitnih ograj tri leta prej in tri leta po prejemu škod, lahko vidimo, da so se te zmanjšale za 130 tisoč na leto. A ponavljam, da to ni edina rešitev, populacijo je treba tudi uravnavati. Če so gostote prevelike, na primer medvedov, se lahko medvedke umikajo v bližino naselij in se dogajajo konflikti. Razumeti je treba, da kombinacija ukrepov na koncu pripelje do čim manj škod – torej odstrel in zaščita, oboje bo dolgoročno pripeljalo do sobivanja in tega, da bomo živali tolerirali," meni Černe.

Zavod za gozdove kmetom pomagal do psov petih rejcev

Meni, da je kmetov, ki imajo pastirske pse, že kar nekaj, sami so jih samo v okviru projekta Life Dinalp Bear razdelili okoli 20, a pravi tudi, da je na tem področju zagotovo še priložnost za razširitev te vrste zaščite domačih živali.

Projekt Life Dinalp Bear se s koncem tega meseca končuje. Černe meni, da bi bilo dobro, da bi država kmete podprla tudi pri nakupu psov.

"Arso trenutno sofinancira nakup električne mreže in menim, da bi bilo prav, da se kmetom pomagalo tudi pri nakupu psov, a tu je postopek nekoliko bolj zapleten. Električno mrežo kupiš, jo priključiš na terenu in dela, pri psu pa je tako, da z nakupom še nisi naredil veliko," pove Černe.

Kombinacija psov in visoke mreže najboljša za kmete z velikimi površinami in čredami

Kombinacija psov in ograde pride še posebno prav kmetom z velikimi površinami. Teh namreč ni mogoče zagraditi, meni Černe. "Ovce na velikih območjih je treba ponoči zapreti na varno. Idealna kombinacija za rejca z okoli 300 ovcami bi torej bila ta, da bi ovce ponoči zaprl v visoko elektromrežo, podnevi pa bi bile na paši s psi," pove Černe.

Na vprašanje, koliko volkov lahko Slovenija prenese, odgovarja, da toliko, kolikor jih bodo ljudje tolerirali. Meni, da je bila dosedanja praksa ustaljena in je bilo sobivanje ljudi in zveri uspešno, dogodki, kakršni so letos, ko smo volkove izvzeli iz odstrela in ga po pol leta uvajamo zaradi izrednih dogodkov, pa po nepotrebnem delajo veliko škodo tako ljudem kot tudi zverem, še doda Černe.

Družinska kmetija Sedmak Aleš tornjak pes psi pastirski Foto: Družinska kmetija Sedmak

Najboljša zaščita je kombinacija različnih pasem pastirskih psov

Na družinski Ekološki kmetiji Sedmak tornjake vzrejata Andrej in Aleš Sedmak. Odkar njihove črede ovac pasejo pastirski psi, od katerih je večina tornjakov, pokola pri njih še ni bilo. "Sicer nič ni stoodstotno, a če je ob čredi dovolj veliko pastirskih psov, je to kar dobra preventivna zaščita, pri nas to za zdaj kar dobro deluje. Dobro je, če so na čredo trije psi. Pri nas imamo trenutno okoli 200 glav drobnice, nekaj konjev in oslov, od aprila do decembra so zunaj, v ogradi z električnim pastirjem. Trenutno delamo tako, da so naše črede velike po 50 živali, vsaka čreda pa ima tri pse ali več. Glavnina so tornjaki, imamo še srednjeazijko in mešanca med srednjeazijcem in ovčarjem," pove Aleš Sedmak.

Kot pravi, je vedno dobro pri paši kombinirati različne pasme, saj se med sabo dobro dopolnjujejo. "Ena pasma je lahko malo bolj agresivna, druga bolj iznajdljiva, ena pasma se bolj drži črede, druga bolj patruljira okoli nje, kombinacija se dobro izide, tudi v tujini veliko kombinirajo različne pasme," pove Sedmak.

Družinska kmetija Sedmak Aleš tornjak pes psi pastirski Foto: Družinska kmetija Sedmak Pes se močno odzove na vse, kar mu je neznano, in čredi oznanja nevarnost

Ljudje zdaj res nimajo veliko pastirskih psov, meni Sedmak. Kot pravi, v zadnjih desetih ali dvajsetih letih tudi ni bilo toliko zveri. Starodavna paša s psi, ki so pasli, ko ljudje na pašnikih še niso imeli elektrike, je tudi kar nekako izumrla, meni Sedmak, to pa pomeni, da niti ni bilo več izkušenih rejcev s tega območja, ki bi znali svetovati.

"Velikokrat jih opazujem, kaj počnejo. Preizkusim jih tako, da se jim skrijem in jim nato predvajam kakšen posnetek volkov. Vedenje se popolnoma spremeni. Postavijo se v napadalno držo in začnejo lajati. Nedavno je šel volk ponoči tudi ob naši kmetiji in je v bližini glasno zatulil; vsi psi so stekli k robu pašnika in začeli močno lajati. Pes se močno odzove, ker volka ne pozna, to je zanj nekaj novega. Pes, ki brani čredo pred vsem, kar je novo, čuti, da je to zanj nasprotnik," je povedal Sedmak in pojasnil, da na isti način preganja lisice, medveda, karkoli, kar zanj pomeni nevarnost čredi.

Skrivnost volkov Trendi Od poljuba dalje zasvojena z volkovi

V Bosni veliko čredo še vedno pase pastir, ob njem pa 15 psov

Pri nas so psi spuščeni, v Bosni pa so poleg njih ob čredi še pastirji, ki sproti odpravljajo tudi napake pri psih. V Bosni ima pastir 200 ovac, poleg pastirja pa okoli njih hodi okoli 15 psov, a tam se pase tako, da se čreda premika tudi po tujih pašnikih, pove Mišo Šapec, ki je bil dolgo v Sloveniji edini rejec tornjakov, njegovih je bilo tudi prvih 56 psov, vpisanih v rodovno knjigo. Leta 2016 so ga z Zavoda za gozdove povabili k sodelovanju kot mentorju mladih rejcev, s katerimi sodeluje pri vzreji in učenju psov.

"Eno je dnevno varovanje, drugo pa nočno varovanje. Podnevi je v Bosni s čredo pastir, ki skupaj z ovcami prehodi tudi 15 kilometrov, nato pa ponoči ovce nažene v ogrado. Enega psa privežejo h kolu med ovce v ogrado, ostali psi pa so spuščeni okoli ograje. Če pridejo volkovi, se zelo radi razdelijo v dve ali tri skupine, ki pse zvabijo stran, spet druga skupina pa bi v tem času klala. A ker je med ovcami pes, ki še vedno laja, gredo tako volkovi raje drugam," Šapec pojasni, kako psi črede varujejo to v Bosni.

Tornjake, ki so že zelo stara pasma, že od nekdaj uporabljajo za pastirske pse, saj imajo slab nagon za plen in se zato ne podijo za divjadjo. Psi so dovolj veliki, okretni in ker so pastirski psi, tudi bistri in se hitro naučijo, kaj je njihova naloga, pravi Šapec.

Pastirski pes še vedno ni delovni pes, zato se jih marsikje ljudje bojijo imeti

Kot pravi Aleš Sedmak, se ljudje v Sloveniji še vedno precej bojijo imeti pastirske pse, saj se bojijo, da bo pes na njihovem ozemlju ugriznil tujca, ki bi se približal čredi.

Kmetijstvo se zelo spreminja in čeprav pastirjev ni več, bi morali biti pastirski psi še vedno prisotni na pašnikih tako, kot so bili nekoč, meni Sedmak. A težava je v tem, da država pastirskega psa ne priznava kot delovnega psa. "Pastirski pes ni zavarovan s strani države. Status pašnika, bi moral biti določen. Če nekdo pride v gozd in je tam postavljena tabla, da gre za gozdno pot in je vožnja po njej na lastno odgovornost, pomeni, da lastnik ne odgovarja za morebtne poškodbe na vozilu, ki nastanejo na avtu. Enako bi moralo biti s pašniki. Zdaj pa je tako, da bi me lahko nekdo tožil kljub temu, da je prišel na moj pašnik, označen s tablo, da gre za območje pašnika, na katerem so prisotni pastirski psi. Tega se ljudje bojijo," pove Sedmak.

Ob tem opozori tudi na to, da je treba pasmo izbrati tudi glede na okolje, v katerem živimo. "Če smo v bolj urbanem okolju, je treba izbrati manj napadalno pasmo, v bolj oddaljenih krajih je lahko pes bolj agresiven in podobno," pove Sedmak. Kot pojasni, tornjaki ob normalni vzgoji in treningu proti drugim ljudem niso napadalni in prej opozori, da se mu moraš umakniti, kot da bi ugriznil, so pa tudi pasme, ki bi najprej ugriznile, zato je potrebno nekaj premišljenosti ob odločitvi za pastirskega psa.

Komentarji

15

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • triglav... / 12.06.2019. ob 06:29 +3 0

    Planine po Gorenjski se pa zaraščajo, ker kmeti ne dajejo tja ovac; škode zaradi medvedov in volkov so prevelike.

    +3 0
  • Wolf / 11.06.2019. ob 23:31 +4 - 1

    Človek je edina zver, ki jo je potrebno upravljati. Vse ostale živalske vrste se znajo "upravljati" same, glede na okolje v katerem živijo.

    +4 - 1
  • BPGC / 11.06.2019. ob 20:23 +3 0

    Zveri je potrebno, kot je opisano v clanku, upravljati.

    +3 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin