Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
30. 3. 2024,
15.17

Osveženo pred

2 meseca, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,19

Natisni članek

cerkev blagoslov jedil blagoslov velika noč

Sobota, 30. 3. 2024, 15.17

2 meseca, 3 tedne

Škofje zaželeli blagoslovljene in mirne velikonočne praznike #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,19

Škofje Katoliške cerkve v Sloveniji so v poslanicah vsem zaželeli blagoslovljene in mirne velikonočne praznike. Kot so zapisali, velikonočni teden obelodani krhkost človeškega življenja, ob tem pa so poudarili Kristusovo zmagoslavje, ljubezen, mir, medsebojno spoštovanje in veselje.

"Jezus nas vabi, naj ne ostajamo ob naših grobovih, naj se ne pogovarjamo o teži kamnov, naj se ne predajamo obupu nad življenjem, nad seboj, nad Bogom. Vabi nas, naj se tudi mi podamo v svojo Galilejo. Tja, kjer smo prvič bolj s srcem kot ušesi zaslišali povabilo: Hodi za menoj. In smo šli za Njim. Ker je v njem življenje, ker je življenje luč ljudi in ker luč sveti v temi," je zapisal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Evangeličanski škof Leon Novak pa je v poslanici poudaril, da nas velikonočni prazniki spomnijo na Kristusov križ, ki je bil na veliki petek postavljen kot znamenje, ki prekriža vso človeško trpljenje in umiranje. A kot je izpostavil Novak, je Kristus iz navidezne nemoči in poraza izšel kot zmagovalec. "Za vsakim trpljenjem, za vsakim umiranjem in tragično smrtjo pride velika noč. Zmagoslavno dejanje Kristusa, ki je premagal smrt in nam zagotovil novo, svetlejšo prihodnost, nam je v upanje in tolažbo," je zapisal.

V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, papež Frančišek pa v baziliki svetega Petra v Rimu.

V cerkvah blagoslavljanje jedi

Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi.

Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato ponavadi verniki na ta dan obiskujejo njegov simboličen grob. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.

Na veliko soboto potekajo tudi blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Pri tem ima vsaka od jedi svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.

Vrhunec velike sobote so velikonočne vigilije

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.

Vrhunec velike sobote pa bo zvečer, ko bodo po katoliških cerkvah potekale velikonočne vigilije (bedenja). Pri tem bodo škofje in duhovniki katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje bo vigilijo daroval ob 19. uri v novomeški stolnici sv. Nikolaja. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo vigilijo vodil ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici.

Papež kljub zdravstvenim težavam načrtuje vodenje velikonočnih slovesnosti

Čeprav je papež Frančišek v petek v zadnjem hipu odpovedal udeležbo na križevem potu v rimskem Koloseju, je v skladu z napovedmi Vatikana pričakovati, da bo danes zvečer ob prisotnosti več tisoč romarjev z vsega sveta vodil velikonočno vigilijo, v nedeljo pa velikonočno bogoslužje, po katerem bo podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Papež je v petek zvečer v zadnjem trenutku odpovedal udeležbo na križevem potu, kar je znova sprožilo ugibanja in dvome glede njegovega zdravstvenega stanja. "Da bi ohranil svoje zdravje pred jutrišnjo vigilijo in velikonočno mašo, bo papež Frančišek danes zvečer sledil križevemu potu v Koloseju iz rezidence svete Marte," so v petek sporočili iz Vatikana. Dodali so, da posebnega razloga za skrb glede papeževega zdravja ni in da je bila odpoved zgolj previdnostni ukrep.

Številni so kljub temu podvomili v to, da je 87-letni poglavar katoliške cerkve še vedno sposoben opravljati svoje naloge in dolžnosti, poroča AFP. Križev pot krhkega papeža, je pisalo na naslovnici današnje izdaje italijanskega časnika La Stampa, Il Messaggero pa je pisal o Frančiškovi odpovedi.

Frančišek se je do petka sicer udeležil več dogodkov pred veliko nočjo, vendar je bil v zadnjem času videti utrujen in je govorniške vloge večkrat prepustil sodelavcem. V začetku leta je sicer poudaril, da o odstopu ne razmišlja.

Duhovnik. Cerkev. Davek.
Novice Delež katoličanov v Sloveniji upadel
Dejan Dogaja, Damjan Murko, Katarina Benček
Trendi Kako bodo velikonočne praznike preživeli znani Slovenci?
Nives Orešnik
Trendi Nives Orešnik svetuje, kako brez slabe vesti uživati v velikonočnih jedeh
Ne spreglejte