Na US pobuda za prepoved SD in Levice po sodbi ESČP

Pobudnika Ustavnemu sodišču predlagata, da v imenu vladavine prava, ki je zavezujoča platforma vseh članic EU, slovensko ustavno sodišče sledi ESČP, ki je novembra letos pritrdilo Romuniji. Pobudo je podpisalo tudi šest somišljenikov, od tega trije poslanci prvega sklica državnega zbora iz leta 1990.

Do novembra letos je namreč veljala prepoved romunskega sodišča za evropsko nedopustno – kot kršitev svobode združevanja, od novembra letos pa velja nov pravni red z obrazložitvijo, da se ta stranka ni distancirala od nekdanje komunistične stranke, ki je vladala Romuniji pred letom 1989.

Novice ESČP: Države lahko ukinejo stranke, ki se ne distancirajo od nekdanjih komunističnih strank

Prvič, to je leta 2005, je bila prepoved stranke namreč označena za kršitev svobode združevanja, zdaj drugič pa je sodišče v Strasbourgu zavzelo do te stranke precej strožje stališče, da je torej prepoved stranke pravilna in "v demokratični družbi nujna". ESČP je tako tokrat že drugič odločalo o komunistični stranki Romunije, sta v sporočilu za javnost zapisala vlagatelja.

Leta 2005 je ESČP ocenilo, da iz programa in aktivnosti komunistične stranke izhaja, da se je ta jasno distancirala od nekdanje Komunistične stranke, novembra letos pa, da se stranka ni dovolj distancirala od komunizma. S tem so v pravni praksi EU tudi glede Slovenije nastale nove okoliščine in razmere. Pobudniki, Kovačič, Perš in podporniki, zato ustavnemu sodišču predlagajo, da delovanje in program strank Levica in SD v Sloveniji tudi ustavno sodišče oceni po enakih merilih in novih kriterijih evropskega sodišča. Odločitev ESČP je namreč zgodovinska, sta zapisala vlagatelja.

Unikatno incestno razmerje – zločin brez zločincev

Vlagatelja pojasnjujeta, da je SD pravna naslednica teh organizacij in da se stranka SD sploh ni distancirala od nekdanje zločinske Zveze komunistov. Stranka SD pa z mnogo ravnanji celo izrecno izkazuje prav obratno. V Sloveniji imamo v svetovnem merilu unikatno incestno razmerje – zločin brez zločincev, in to tako, da nekateri brez zadržkov promovirajo in častijo zločince, čeprav hkrati abstraktno obsojajo zločin. Poslanec Marko Koprivc je marca 2019 v državnem zboru sporočil: "Socialni demokrati smo ponosni nasledniki Zveze komunistov". Niti stranka niti noben politik SD se od te izjave nikoli niso distancirali ali je zanikali. Nasprotno, javno se klanjajo odgovornim za te zločine. Po zaslugi takih stališč smo edinstvena shizofrena družba na svetu, v kateri promoviramo zločince in (verbalno) na splošno sicer obsojamo zločine, hkrati pa del predstavnikov oblasti – zakonodajne in sodne veje oblasti – izkazuje spoštovanje njihovim nosilcem – zločincem, sta prepričana vlagatelja.

Opozarjata, da vodstvo SD in njeni člani ob dogodkih stranke in v DZ pogosto javno prikazujejo simbole Komunistične partije, Zveze komunistov, fotografije diktatorja Tita, zastave nekdanje komunistične Socialistične republike Slovenije z rdečo zvezdo, zastave SFRJ, uniforme pionirjev in druge simbole totalitarizma. Predsednica SD Tanja Fajon in nekdanji predsednik SD Dejan Židan ter poslanec Koprivc se priklanjajo Borisu Kidriču, predsedniku komunistične stranke in vlade v času najhujših zločinov po drugi svetovni vojni. Stranka SD torej prav z ničemer ni pokazala, da bi se distancirala od nekdanje Zveze komunistov, opozarjata vlagatelja.

Stanka Levica pa po drugi strani v svojem programu, objavljenem na spletni strani stranke, piše, "ne delamo si iluzij, da bi se lahko eko socializem organsko razvil iz kapitalizma", "kapitalizem je treba odpraviti, lastništvo podjetij bomo prenesli v roke države in lokalnih skupnosti ter ustanovili delavske, kmečke in potrošniške zadruge. Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke." "Oviro v tem smislu predstavlja vrsta obstoječih mednarodnih, evropskih in domačih pravil in institucij." Program stranke Levica tudi pravi: "Naš dolgoročni cilj je odprava kapitalizma," demokratična pot iz njega pa se jim zdi utopija, kar logično implicira na nasilno preurejanje družbenih razmer, sta zapisala.

Pobuda ustavnemu sodišču dokazuje protiustavne cilje Levice tudi z objavami stranke in njenih poslancev na spletni strani in družbenih omrežjih. Poslanca Kordiš in Violeta Tomić sta med drugim objavila tudi gesla: "Razlastimo kapitaliste!", "Fašiste – pučiste moramo nagnati z oblasti, preden izropajo vse, kar ni pribito.", "S socializmom smo dobili industrijsko bazo, ki je poprej ni bilo", "Očitate nam, da hočemo odpraviti vašo lastnino. Vsekakor, to hočemo." In drugje: "Izražam svoje globoko spoštovanje in podporo venezuelskemu ljudstvu in njihovi nesmrtni revoluciji".

Za Zagorca odločitev ESČP ni zgodovinska

Stranka Levica se je sicer odzvala na odločitev ESČP v zadevi Romunije, ni pa se distancirala od komunizma, ampak je objavila stališče, da je bil komunizem SFRJ drugačen od komunizma Romunije. Komunizem Romunije in komunizem Jugoslavije pa sta v resnici v vseh bistvenih lastnostih primerljiva. Res je bila Jugoslavija zaradi spretnega izkoriščanja medblokovskih napetosti po 2. svetovni vojni ekonomsko uspešnejša, a po najhujših zločinih in nasilju, torej po številu eksekucij, zunajsodnih in sodnih ubojev, izrečenih smrtnih kazni, mučenjih v prvem desetletju komunizma pa močno prednjači Jugoslavija. Enako tudi po nasilnem odvzemu premoženja in lastnine.

Nedavno se je na odločitev ESČP o prepovedi komunistične stranke Romunije odzval tudi profesor ljubljanske pravne fakultete Saša Zagorc. Zanj odločitev ESČP ni zgodovinska. Ni zavzel stališča, da Levica in SD ne izpolnjujeta pogojev za prepoved, niti ni izrazil stališča, da Levica in SD delujeta ustavno skladno. Pravna stroka se očitno do tega pomembnega vprašanja vede oportunistično in se noče opredeliti. S pobudo presegamo to stanje, ki ga je nujno treba preseči.

Zakon o ustavnem sodišču obema inkriminiranima strankama, SD in Levici, omogoča dvojno rešitev. Najprej daje možnost, da ustavno sodišče odredi izbris obeh strank, kar pa je zaradi trenutne situacije v Sloveniji iluzorno, ali pa, da jima prepove predvsem njuno nadaljnje protiustavno ravnanje in delovanje. Ustavno sodišče naj zato obe politični stranki najprej pozove k odgovoru. Morda pa se bosta stranki glasno in odločno distancirali od komunizma in vodij komunistične revolucije ter omogočili njuno nadaljnje strankarsko delovanje. To bi bilo za demokracijo v Sloveniji zelo dobro in celo zdravilno. Če pa se to z njihove strani ne zgodi, je nujen suspenz njihovega delovanja, sta zapisala.

Pobudnika pobudo zaokrožujeta s pozivom na zrelost političnih strank v Sloveniji, predvsem pa računata na zrelost ustavnih sodnikov, da bodo pobudo obravnavali odgovorno, pravno korektno in v duhu romunskega primera ter hkrati dostojno evropskemu spominu, na osnovi katerega je po 2. svetovni vojni nastala nova demokratična protitotalitarna Evropa in je leta 2009 tudi nastala resolucija EU-parlamenta za odpravo posledic vseh totalitarizmov. Toleranca do teh pojavov bi bila stranpot od povojne Evrope. Pobudnika in podpisniki končujejo z besedami, da je romunski primer zgodovinska priložnost ohranjanja evropske zavesti in spomina, vladavina prava v EU pa priložnost za spoštovanje evropske protitotalitarne zavesti in spomina tudi v Sloveniji, sta še zapisala.

Sopodpisniki pobude so še Vitomir Gros, Franci Feltrin, Slavko Kmetič, Borut Korun, Iva Pavlin-Žurman in Jiri Kocica. ​​​​​​