SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na spletu objavljena prva arhivska gradiva nekdanje SDV (video)

1

termometer

Arhiv je začel s spletnim objavljanjem arhivov nekdanje SDV, ki po zakonu iz leta 2006 ne vsebujejo občutljivih osebnih podatkov. Gre za deset tisoč od nekaj manj kot pet milijonov strani arhivov.

Nov zakon bi z anonimizacijo in ustreznimi finančnimi sredstvi omogočil objavo vsega gradiva, pravi direktor arhiva Bojan Cvelfar. Arhivska novela, o kateri utegnemo odločati na referendumu, dopušča anonimizacijo občutljivih osebnih podatkov, kar bi omogočilo objavo tudi tistih gradiv nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki jih sedaj ni mogoče.

Prav pri objavljanju tovrstnega gradiva je namreč veljavni zakon po navedbah Cvelfarja zelo restriktiven (med občutljive osebne podatke uvršča tudi politično in filozofsko prepričanje). Tako je zdaj moč objaviti le arhivsko gradivo, ki ne vsebuje občutljivih osebnih podatkov, iz drugih sklopov pa le drobce.

Z arhivsko novelo bo zaščitenih osebnih podatkov manj Danes tako objavljajo programe dela, letna poročila, poslovnike, navodila o administrativnem poslovanju, tehnike in načine prisluškovanja in zgodovino varnostno-obveščevalne službe 1942-1951. "Po zakonu iz leta 2006 kaj veliko več objavljenega gradiva niti ne moremo več pričakovati," pravi Cvelfar. Z arhivsko novelo bo zaščitenih osebnih podatkov manj.

Objavljena gradiva bi bila dostopna vsem, ne le raziskovalcem Objavljena gradiva bi bila dostopna vsem, ne le raziskovalcem. Cvelfar ocenjuje, da bi digitalizacija tudi raziskovalcem olajšala postopke pri iskanju in dostopnosti do gradiv. Sedaj mora raziskovalec za vpogled v osebne dosjeje dati vlogo na arhivsko komisijo, po noveli in z digitalizacijo pa bo lahko že na internetu pogledal, kaj ga zanima. Če se ne bo strinjal z omejenim dostopom, bo lahko dal vlogo na arhivsko komisijo, je pojasnil Cvelfar. Te postopke bodo po njegovih besedah natančno določili v uredbi, za katero imajo že osnutek.

Po njegovem mnenju gre po obsegu gledano danes za majhen, a simbolno velik korak. Temeljni cilj je tako poenostaviti in povečati dostopnost tega gradiva, z upoštevanjem zakonodajnih omejitev. Kako hitro bo ta cilj uresničen, je odvisno predvsem od finančnih sredstev. Le za digitalizacijo bi po Cvelfarjevih ocenah porabili okoli pol milijona evrov, izvedena bi bila lahko v treh do štirih letih. V kakšni meri, pa je odvisno tudi od zakonodaje.

"Arhivska novela zapira arhive Udbe" SDS in drugi predlagatelji referenduma sicer menijo, da arhivska novela zapira arhive Udbe. Cvelfar meni, da ni težava v arhivskih gradivih. Tudi po ocenah zgodovinarja Jožeta Dežmana je zadeva na tej ravni, da se pripravlja referendum o Udbi, kar pa z arhivi nima veliko skupnega.

Arhivska komisija naj omogoči prost dostop vsem, ki imajo javni interes za vpogled v gradivo, potreben je pravilnik o anonimizaciji, o objavi na spletu in dialog o tem, kaj je osebni in kaj varovani podatek, je v izjavi novinarjem pozval Dežman. Tudi digitalizacija naj se, kot pravi, resno naredi.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin