Četrtek, 7. 11. 2019, 17.29
4 leta, 5 mesecev
Na posvetu v Portorožu kritični do predloga stanovanjskega zakona
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Lani je bilo tako od 115.900 stanovanj, kjer so živeli starejši od 65 let, kar 74.800 takšnih, kjer je živela samo po ena oseba, je povedal Tomaž Banovec.
Letošnji posvet Poslovanje z nepremičninami, ki ga v Portorožu organizira GZS, se posebej posveča osnutku stanovanjskega zakona in cilju zagotovitve dodatnih 10 tisoč najemnih stanovanj. Na besedilo so letele kritike, češ da vsebuje cilje, ki ne morejo biti predmet sistemskega zakona, hkrati pa ni orodij za njihovo uresničitev.
Tomaž Banovec iz Zveze društev upokojencev Slovenije je opozoril, da dvig proračunskih sredstev za stanovanja na 0,4 odstotka BDP v letu 2020 pomeni 200 milijonov evrov težak ukrep, vendar v proračunih do leta 2022 tega premika sredstev ni mogoče zaznati. Prav tako ni akcijskega načrta z zaporedjem ukrepov, kako priti do 10 tisoč novih najemnih stanovanj.
Banovec je ob tem naštel nekatere druge mogoče ukrepe. Možnosti vidi na primer v gospodinjstvih, ki imajo prevelika stanovanja in ki hkrati niso prenaseljena. Lani je bilo tako od 115.900 stanovanj, kjer so živeli starejši od 65 let, kar 74.800 takšnih, v katerih je živela samo po ena oseba.
Gerbec: Vlada mora izdelati nacionalni razvojni program
Franci Gerbec iz Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Slovenija je menil, da v sistemski zakon ne moremo zapisati stvari, ki bi morale biti predmet posebnih zakonov, kot bi lahko bil zakon o pospeševanju stanovanjske gradnje. Zdajšnjemu osnutku je očital "preveč improvizacij" in odsotnost finančnega kritja.
Vlada bi morala po njegovem prepričanju narediti bilanco izvajanja stanovanjskega programa in izdelati nacionalni razvojni program s tega področja s konkretnimi cilji in številkami. Obenem je Gerbec posvaril pred političnim voluntarizmom, saj z zakonom ni mogoče nadomestiti tržnih mehanizmov.
Remec: Poseben zakon za ukrepe, ki zahtevajo finančno osnovo
Tudi direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec, ki je sicer navedel številne izvedene in načrtovane aktivnosti sklada za pridobitev dodatnih stanovanj, je menil, da bi bila poroštva za stanovanjska posojila in druge ukrepe, ki zahtevajo neko finančno osnovo, bolje uvrstiti v poseben zakon. Sicer pa niti Gerbec ni Remec nista prepričana, da bo novi stanovanjski zakon dovolj močan vzvod za zagotovitev potrebnih 200 milijonov evrov iz proračuna.
Za predstavnico Mladinskega sveta Slovenije Anjo Fortuna predvideni zakonski ukrepi niso zadovoljivi. Tako je po njenih besedah premalo govora o neurbanih območjih in reševanju stanovanjske problematike študentov in mladih. V zvezi s tem na področju najemnih stanovanj pogreša prožnejše rešitve, ki bi omogočale tudi selitev.
Jeraj: Država naj razmišlja, kaj ponuditi lastnikom, da bodo stanovanja oddajali v najem
V drugem delu posveta so se osredotočili na ukrepe za aktivacijo praznih stanovanj. Davčni strokovnjak Dušan Jeraj iz Taxgroupa je spomnil, da se pri nepremičninah nikoli ne ukvarjamo samo z enim davkom, temveč vse dajatve skupaj vplivajo na investicijsko politiko. Jeraj ob tem ne verjame, da bi lahko država pomembno vplivala na število stanovanj, ki bodo oddana v najem.
Ker država nima pravih ukrepov, s katerimi bi nadzirala trg nepremičnin, nima smisla uporabljati "palice", ampak bi bilo primerneje uporabiti "korenček". Tako bi se država morala predvsem ukvarjati z vprašanjem, kaj lahko lastnikom nepremičnin ponudi, da se bodo ti odločili za oddajanje v najem. Omenil je olajšave ali ugodnejšo obdavčitev.
Pirkmajer: Spodbude za reševanje stanovanjskega vprašanja naj se označijo kot socialni transferji
Edo Pirkmajer iz Združenja lastnikov nepremičnin Slovenije je poudaril, da se po eni strani najemodajalci "srečujejo s povsem tržnimi odnosi, ko gre za ustvarjanje stanovanja", po drugi strani pa se, ko pride do najema, pričakuje čim nižjo najemnino. Prav zato bi bilo po njegovem smiselno vse spodbude za reševanje stanovanjskega vprašanja označiti kot socialne transferje.
Na področju zakonodaje pa je Pirkmajer menil, da bi bilo treba dati možnost odpovedi najemnih razmerij, sklenjenih za nedoločen čas, pri izpraznitvi stanovanj pa se je zavzel za uvedbo inštituta izpraznitvenega naloga.
Na razmeroma majhen fond najemnih stanovanj v Sloveniji je opozoril Simon Starček iz FIABCI Slovenija, po njegovih besedah bi samo v Ljubljani do leta 2025 potrebovali 16 tisoč tovrstnih stanovanj, na ravni države pa se bližamo številu 30 tisoč stanovanj za potrebe različnih skupin prebivalstva. Obenem je opozoril na razkorak, ki se včasih pojavi med oglaševanimi in realnimi cenami najemnin. Tako v praksi obstajata dve najemni pogodbi - ena "za državo", ki je osnova za odmero davka, in druga, višja, ki pomeni resnično ceno najema.
