Moti jih hrup pihalca za čiščenje listja v jutranjih urah #PravniNasvet

JAVNOPRAVNO VARSTO - VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU

Hrup in z njim povezane kršitve opredeljuje Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1). ZJRM-1 v 8. členu sankcionira posameznika in tudi pravno osebo, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom. Za prekršek pa ne gre, če gre za nujne interventne-vzdrževalne posege. Namen tega zakona, s tem pa tudi 8. člena, je učinkovito zagotavljanje javnega reda in miru z namenom uresničevanja pravice posameznika do varnosti in dostojanstva kot temeljne ustavne pravice iz 34. člena Ustave RS. Globa za ta prekršek znaša od 83,46 do 208,65 evra. Za izvajanje ukrepov za prekrške po 8. členu ZJRM-1 je pristojna policija.

Določbe omenjenega zakona veljajo za vse dni v tednu enako (tudi nedelje, prazniki). Zaradi tega občine zelo pogosto dodatno urejajo področje hrupa z občinskimi odloki o javnem redu in miru. Na tem mestu je treba poudariti, da za spoštovanje določb odlokov občine in predpisovanje glob ni pristojna policija, temveč občina (občinska redarska služba, občinski organ …).

V vašem primeru policija na podlagi 8. člena ZJRM-1 res ni pristojna, saj sosed ne moti miru ali počitka med 22. in 6. uro. Če je za kršitev pristojna občina, pa je treba ugotoviti, ali sploh je sprejela odlok na tem področju, in če ga je, kakšna je njegova vsebina. Če ima odlok vaše občine določbo, da je hrup ob nedeljah in praznikih prepovedan, je za kaznovanje soseda zagotovo pristojna.

ZASBENOPRAVO VARSTVO - PREPOVEDANE IMSIJE

Lastnik nepremičnin uživa varstvo zaradi čezmernih vplivov, ki na njegovo nepremičnino učinkujejo s tujih nepremičnin. Varstvo mu zagotavljajo stvarnopravni predpisi – Stvarnopravni zakonik (SPZ). 75. člen SPZ določa, da mora lastnik pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzroča znatnejšo škodo (prepovedane imisije). Iz omenjenega člena SPZ izhaja, da vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi upravičeval sodno varstvo. Poseg postane protipraven šele, ko preseže določen tolerančni prag.[1] Poseg mora biti namreč tak, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih glede na okoliščine konkretnega primera. V zvezi s tem je vrhovno sodišče že poudarilo, da je standard sprejemljivosti poseganja drugega v lastninsko pravico posameznika v mestnem urbanem okolju, kot je konkretni, višji.[2]

Nadalje SPZ v 99. členu zagotavlja še eno sodno varstvo, in sicer t. i. negatorno tožbo. Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. V primeru negatorne tožbe mora tožnik dokazati, da so imisije, ki izvirajo iz nepremičnine toženca, prekomerne in da je zaradi njih tožniku nastala škoda.[3]

Za vložitev tako posestne kot negatorne tožbe je pristojno sodišče, na območju katerega stoji nepremičnina (57. člen Zakona o pravdnem postopku).

V vašem primeru torej lahko vložite posestno ali negatorno tožbo. V primeru vložitve prve je treba paziti na kratke roke za uveljavljanje zahtevka. Sodišče bo v prvem primeru dalo varstvo glede na zadnje mirno stanje posesti, medtem ko bo v primeru vložitve druge tožbe razpravljalo tudi o pravici. Za obe tožbi je izključno krajevno pristojno sodišče, kjer nepremičnina stoji.

Barbara Smogavc, dipl. prav. (UN), svetovalka v ekipi Pravo za VSE

[1] VSL sklep I Cp 898/2010.

[2] Sodba II Ips 180/2009.

[3] VSL sodba I Cp 2045/2017.