Torek, 14. 1. 2014, 15.10
8 let, 7 mesecev
Milan Kučan za razkrivanje, a proti podtikanju zločinov
Nasprotuje pa temu, da se komurkoli zločini podtikajo. To se je po njegovem mnenju dogajalo v petek na seji komisije DZ za peticije glede njegove domnevne vpletenosti v umor.
Poslanska skupina SDS je Milana Kučana v ponedeljek javno vprašala, "ali so prizadevanja za razkritje resnice o zločinih Udbe in političnega režima, ki je sistematično teptal človekove pravice in temeljne svoboščine, zanj nesprejemljiva".
Na petkovi seji parlamentarne komisije so razpravljali o delovanju nekdanje SDV skozi prizmo človekovih pravic; pri tem so največ časa namenili umoru hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca in hrvaškega emigranta Nikice Martinovića v 70. letih. Publicist Roman Leljak trdi, da je bil Crnogorac ubit kmalu po seji sekretariata CK ZKS, ki je potekala 13. julija 1972 in na kateri so razpravljali o sovražnih aktivnostih. Na njej sta bila navzoča tudi Kučan in Boris Mužič. Zadnji naj bi na omenjeni seji Kučana podrobno obveščal o primeru. To je na petkovi seji komisije ponovila tudi predsednica komisije Eva Irgl.
Kučan je že v ponedeljek v dopisu komisiji za peticije zanikal navedbe, da naj bi bil leta 1972 seznanjen z umorom Crnogorca. Iz kopije gradiva seje sekretariata CK ZKS z dne 13. julija 1972 po njegovih navedbah izhaja, da na seji o Crnogorcu ni bilo govora.
V poslanski skupini SDS so v ponedeljek tudi opozorili, da bi moral Kučan polemizirati z Leljakom in ne Irglovo, saj je predsednica komisije le citirala Leljaka. Prav tako jih je zanimalo, kje je Kučan dobil magnetogram s seje, na podlagi katerega je citiral izjave Irglove.
Kučan je odgovoril, da magnetograma seje nima, si je pa ogledal posnetek parlamentarnega programa, ki je objavljen na arhivski strani Televizije Slovenija. Na podlagi tega posnetka so tudi citati Irglove, ki jih je navedel v ponedeljkovem dopisu.