Petek, 26. 2. 2021, 12.08
3 leta, 8 mesecev
Milan Krek opozarja: Situacija se poslabšuje
V zadnjih dneh se je trend števila novih okužb obrnil navzgor, opozarja direktor NIJZ Milan Krek. Epidemiološka slika je najslabša v obalno-kraški regiji, razmere pa se slabšajo tudi v nekaterih drugih regijah po državi. Krek ne izključuje možnosti, da je za strmo rast v obalnem delu kriva britanska različica virusa. Glede smrti, ki so povezane z novim koronavirusom, je dejal, da bodo druge države Slovenijo pri smrtnosti kmalu prehitele.
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je na tiskovni konferenci povedal, da se je v zadnjih dneh trend števila novih okužb obrnil navzgor, kar ni dobro. Kot je dejal, je to napovedal že v svojem zadnjem nastopu, vendar je upal, da se to ne bo zgodilo. "Situacija je jasna, iz stagnacije gremo počasi navzgor," je povedal.
Kaj se dogaja z novimi sevi v Sloveniji?
Na novinarsko vprašanje, ali tudi Slovenija razmišlja o dodatnih ukrepih, s katerimi bi omejili vnose dodatnih sevov (brazilskega in južnoafriškega), je direktor NIJZ odgovoril, da o tem razpravljajo. Glede britanskega seva je povedal, da je ta gotovo prisoten v populaciji. Pred dvema tednoma smo imeli dva primera, potem osem, danes pa imamo že 35 primerov. "To pomeni, da smo v eksponentni rasti," je dejal. Opozoril je tudi na to, da so ta sev odkrili tudi pri 16 osebah, ki niso nikamor potovale, torej so se okužile doma.
Tudi sedemdnevna incidenca se je ustalila in ne pada več. To pomeni, da se število novoodkritih okužb z novim koronavirusom ne zmanjšuje, kot smo načrtovali. Očitno imamo za tem nekaj stvari, ki nam preprečujejo padec dnevne incidence, je pojasnil.
Je za naglo rast na Obali kriva britanska različica?
Trenutno je v najslabšem položaju obalno-kraška regija, ki meji na Furlanijo - Julijsko krajino, je pojasnil direktor NIJZ. V tej italijanski regiji imajo po včerajšnjih podatkih 25 odstotkov britanske različice, kar je krepko več kot pri nas. Pri tem je Krek izpostavil možnost, da je ta različica tudi na obalnem območju v Sloveniji, saj je intenziteta menjave ljudi na obmejnem območju velika. Dnevno čez mejo hodi okoli pet tisoč ljudi.
Položaj se slabša tudi v drugih regijah
Druga težava so po njegovih besedah razmere v drugih slovenskih statističnih regijah, ki iz oranžne ne pridejo v rumeno fazo (v tej sta trenutno le dve regiji). Reprodukcijsko število se dviguje tudi v nekaterih drugih regijah in položaj se slabša, je povedal. Slabša se počasi, zato je to težko opaziti.
O smrtih: Slovenija nikakor ni na vrhu, kot se poskuša predstaviti v javnosti
Glede smrti, ki so povezane z novim koronavirusom, pa je direktor NIJZ Krek dejal, da zadnje tedne posluša, da je Slovenija najbolj obremenjena s smrtmi in da imamo največ smrti, saj se te podatke daje v javnost zelo pavšalno. "Na NIJZ nam to ni prav, saj ne želimo, da se naše državljane in prebivalce straši," je povedal.
Če pogledamo število smrti na milijon prebivalcev (na dan 24. februar 2021), lahko vidimo, da je nad nami kar veliko držav, celo Nemčija, Litva, Francija, Italija, Poljska, Irska, Velika Britanija, pa tudi Češka in Slovaška, kjer imajo v tem trenutku velike težave, je povedal.
Dodal je, da je tudi pri sedemdnevnem povprečju smrti pred Slovenijo izredno veliko držav. "Slovenija nikakor ni na vrhu, kot se skuša plasirati v javnosti," je dejal.
Druge države bodo Slovenijo kmalu prehitele
Tudi če pogledamo število mrtvih na milijon prebivalcev, Slovenija ni na vrhu. Za nami so, na primer, Italija, Poljska, BiH, Črna gora. Te države imajo v tem trenutku bistveno več mrtvih in nas bodo kmalu dohitele in prehitele, je pojasnil Krek. "Mi bomo počasi, če bo situacija ostala enaka, drseli navzdol," je dejal direktor NIJZ in dodal, da ne bomo ostali na vrhu, kot se poskuša prikazovati v javnosti.
16