Petek, 30. 8. 2024, 10.57
36 minut
Medletna inflacija avgusta pri 0,9 odstotka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
K mesečni deflaciji so medtem avgusta največ prispevale nižje cene oblačil in obutve na račun poletnih razprodaj, in sicer za 0,3 oz. 0,2 odstotne točke. Oblačila so se v povprečju pocenila za 6,7 odstotka, obutev pa za 10 odstotkov.
Rast cen se še naprej umirja. Medletna inflacija je avgusta upadla na 0,9 odstotka in se tako prvič po marcu 2021 spustila pod odstotek. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin medtem znižale za 0,2 odstotka, mesečni upad pa je povezan s poletnimi razprodajami, je danes objavil državni statistični urad. Ocenili so tudi, da je slovenska rast BDP lani dosegla 2,1 odstotka.
Letna rast cen se je avgusta znižala že peti mesec zapored. Gre za drugo najnižjo raven letne stopnje inflacije po marcu 2021, ko je bila 0,1-odstotna.
Storitve so se v povprečju podražile za 4,1 odstotka, blago pa se je pocenilo za 0,7 odstotka. Cene poltrajnega in trajnega blaga so upadle za 4,6 odstotka oz. 1,2 odstotka, medtem ko so cene blaga dnevne porabe zrasle za 0,3 odstotka.
K letni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale za 6,7 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 5,2 odstotka), raznovrstnega blaga in storitev (za 4,0 odstotka), izdelkov in storitev v skupini rekreacija in kultura (za 3,0 odstotka) ter hrane in brezalkoholnih pijač (za 1,4 odstotka).
Po drugi strani so jo za 0,5 odstotne točke ublažili cenejši izdelki in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, in sicer za 3,3 odstotka, še za 0,4 odstotne točke pa za 6,5 odstotka nižje cene oblačil in obutve.
Ugoden vpliv poletnih razprodaj so zmanjšala dražja pogonska goriva
K mesečni deflaciji so medtem avgusta največ prispevale nižje cene oblačil in obutve, in sicer za 0,3 oz. 0,2 odstotne točke. Oblačila so se v povprečju pocenila za 6,7 odstotka, obutev pa za 10 odstotkov. Po 0,1 odstotne točke so k upadu cen na mesečni ravni dodale še cenejše prevozne (za 7,3 odstotka) in druge storitve, povezane z osebnimi vozili (za 4,6 odstotka).
Po drugi strani so mesečno deflacijo najbolj, za 0,2 odstotne točke, znižala dražja pogonska goriva; dizelsko gorivo se je podražilo za 3,4 odstotka in bencin za 3,6 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so prispevali še dražji počitniški paketi (za 1,3 odstotka), hrana (za 0,3 odstotka) in druge podražitve v avgustu.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v avgustu 1,1-odstotna, potem ko je bila avgusta lani 6,1-odstotna. Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale nespremenjene.
K letni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale za 6,7 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih. Po drugi strani so jo za 0,5 odstotne točke ublažili cenejši izdelki in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, in sicer za 3,3 odstotka, še za 0,4 odstotne točke pa za 6,5 odstotka nižje cene oblačil in obutve.
Medletna inflacija v evroobmočju avgusta na 2,2 odstotka
Cene življenjskih potrebščin v evrskem območju so bile avgusta v povprečju za 2,2 odstotka višje kot avgusta lani. To je za 0,4 odstotne točke nižja medletna inflacija od julijske. K padcu inflacije je prispevala zlasti pocenitev energije, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. V Sloveniji je bila inflacija med najnižjimi.
Storitve so se po prvi Eurostatovi oceni avgusta medletno podražile za 4,2 odstotka, kar je 0,2 odstotki točki več kot julija. Cene v skupini hrana, alkoholne pijače in tobak so bile višje za 2,4 odstotka, potem ko je bila julija rast cen 2,3-odstotna.
Neenergetsko blago se je podražilo za 0,4 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot julija. Cene v skupini energija pa so bile avgusta medletno nižje za tri odstotke, potem ko so julija dosegle 1,2-odstotno rast.
Mesečna inflacija je bila avgusta 0,2-odstotna.
Osnovna inflacija, torej tista, iz katere so izločene cene energije, hrane, alkoholnih pijač in tobaka, je bila avgusta medletno 2,8-odstotna, medtem ko je bila julija 2,9-odstotna.
Najvišjo medletno inflacijo med evrskimi državami, za katere je imel Eurostat podatke, so imele Belgija (4,5 odstotka), Estonija (3,4 odstotka), Nizozemska (3,3 odstotka) in Slovaška (3,2 odstotka). Najnižja pa je bila inflacija v Litvi (0,7 odstotka), Latviji (0,9 odstotka) ter v Sloveniji, na Finskem in Irskem (povsod 1,1 odstotka).
Skupni obseg proizvodnje je junija upadel tako na mesečni kot letni ravni. Na mesečni ravni je bil manjši za 0,7 odstotka, na letni pa za 1,7 odstotka. Po podatkih statistikov je bil obseg skupne proizvodnje manjši tudi na ravni prvega polletja, in sicer za 0,9 odstotka.
Pri mesečnem padcu obsega skupne proizvodnje so statistiki znižanje zaznali pri gradbeništvu (za 9,0 odstotka) in storitvenih dejavnostih (za 3,6 odstotka). Industrija in trgovina sta medtem beležili rast za 4,4 oz. 1,1 odstotka.
Na medletno zmanjšanje je med opazovanimi dejavnostmi vplivalo predvsem gradbeništvo z 19-odstotnim padcem. Malenkost sta se znižali tudi industrija (za 0,6 odstotka) in storitvene dejavnosti (za 0,1 odstotka). Trgovina se je medtem okrepila za 3,1 odstotka.
V primerjavi s prvimi šestimi meseci prejšnjega leta je bil padec obsega proizvodnje v prvem polletju prav tako največji v gradbeništvu (za 7,0 odstotka). Znižal se je tudi v industriji (za 2,9 odstotka). Storitvene dejavnosti in trgovina so medtem zabeležili povečanje za 1,9 oz. 1,7 odstotka, so še sporočili s statističnega urada.
Lani 2,1-odstotna gospodarska rast
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je po prvi oceni državnega statističnega urada na podlagi letnih podatkovnih virov v letu 2023 realno povečal za 2,1 odstotka. To je več od februarja objavljene ocene, pripravljene na podlagi četrtletnih virov, da je bila rast 1,6-odstotna.
BDP je lani po letni reviziji ocene znašal 63,951 milijarde evrov, kar je nominalno za 12,4 odstotka več, realno pa za 2,1 odstotka več kot predlani, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica Statističnega urada RS Apolonija Oblak Flander.
V letu 2022 je nominalna rast BDP znašala 9,4 odstotka, realna pa 2,7 odstotka.
V letu 2023 so k rasti BDP največ prispevali gradbeništvo (0,8 odstotne točke), oskrba z energijo (0,7 odstotne točke), predelovalne dejavnosti (0,3 odstotne točke) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (0,3 odstotne točke).
Negativno pa so na BDP vplivale finančne in zavarovalniške dejavnosti (–0,1 odstotne točke), rudarstvo (–0,1 odstotne točke) ter dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva (–0,1 odstotne točke).
Ocena rasti BDP je za 0,5 odstotne točke višja kot po četrtletni oceni, objavljeni 14. februarja. "Postopek ocenjevanja četrtletnega BDP za leto 2023 ni bil spremenjen, razlika med obema ocenama pa je po naših ocenah relativno majhna," je dejala Oblak Flander.
Ocena rasti BDP je za 0,5 odstotne točke višja kot po četrtletni oceni, objavljeni 14. februarja. "Postopek ocenjevanja četrtletnega BDP za leto 2023 ni bil spremenjen, razlika med obema ocenama pa je po naših ocenah relativno majhna," je dejala Apolonija Oblak Flander.
