Četrtek, 28. 3. 2024, 15.56
1 mesec
Med priporniki v mariborskem zaporu garje, položaj pod nadzorom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,03
Robert Šilc ocenjuje, da je bolezen najverjetneje prinesel v zaporniške prostore eden od novih pripornikov. S primeri te bolezni so se srečevali že v preteklosti, zato to za upravo ni novost, priznal pa je, da so tako kot ostali zapori v Sloveniji tudi ti v Mariboru prezasedeni.
V Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor so se v začetku marca pojavile garje med priporniki, do zdaj so zabeležili okužbo pri petih osebah. Trenutno je s to kožno boleznijo okužena ena oseba, je danes potrdil direktor zavoda Robert Šilc. Čeprav se soočajo z veliko prostorsko stisko, so bili po njegovih besedah sprejeti vsi potrebni ukrepi za zajezitev okužb.
"V zadnjem mesecu smo se srečali s pojavom garij med zaprtimi osebami. Od samega začetka se je to reševalo po navodilih zdravnika, ki jih je usmerjal tudi NIJZ," je povedal Šilc.
Pojasnil je, da so okuženi prejeli zdravila in mazila ter bili skupaj s svojimi sostanovalci napoteni v izolacijo – skupno je bilo v izolaciji doslej 33 oseb –, njihove sobe in oblačila so očistili. Trenutno sta v izolaciji en okuženi in njegov sostanovalec. "Po dosedanjih izkušnjah ocenjujemo, da bosta v enem ali dveh dneh tudi ti dve osebi zaključili s tem," je dodal.
Pojav garij je posledica velike gostote ljudi
Šilc ocenjuje, da je bolezen najverjetneje prinesel v zaporniške prostore eden od novih pripornikov. S primeri te bolezni so se srečevali že v preteklosti, zato to za upravo ni novost, priznal pa je, da so tako kot ostali zapori v Sloveniji tudi ti v Mariboru prezasedeni. Te dni imajo zaprtih okoli 240 oseb, medtem ko imajo uradno prostorske zmogljivosti za 140 ljudi.
"To predstavlja okoli 170-odstotno prezasedenost oziroma 70 odstotkov več od tega, kolikor naj bi sprejeli. S povečanim porastom zaprtih oseb se soočamo predvsem od konca lanskega leta, zelo se je povečal priliv zaprtih oseb zaradi kaznivega dejanja tihotapljenja tujcev čez mejo. Sprejemamo jih tudi iz drugih sodnih okrožij," je pojasnil direktor mariborskega zapora.
"Zaradi tega je težje delovanje, vendar so razmere obvladljive. Tudi v teh pogojih smo ob pojavu garij izvedli potrebne ukrepe," je dodal in ob tem odločno zanikal, da bi bile vzrok za pojav bolezni domnevno slabe higienske razmere v zaporih.
Zanikal je tudi anonimne očitke o domnevno neustreznem postopanju zdravnika in domnevno pomanjkljivih navodilih uslužbencem. "Zdravnik je od prvega dne stalno dajal podrobna navodila, s katerimi so bili neposredno seznanjeni operativni vodje, vodje izmene. Povezan je bil tudi z NIJZ in deloval usklajeno z njihovimi pristojnostmi," je zatrdil Šilc.
Reakcija imunskega sistema na pršico srbec
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so potrdili, da sodelujejo pri obvladovanju okužb v zaporu in da se priporniki ustrezno zdravijo. "Garje niso nevarne. Gre za kožno nalezljivo bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, ki se imenuje srbec. Znaki bolezni, ki se pojavijo, so posledica reakcije našega imunskega sistema na pršico in njene izločke. Širijo se s tesnimi, dalj časa trajajočimi kontakti, uspešno se prenašajo v kolektivih, kjer je večja gostota ljudi," je pojasnila Martina Juder Kogler s tega inštituta.
Nihče od zaposlenih v mariborskem zaporu ni bil okužen. Šilc je še potrdil, da imajo v zaporih kadrovsko stisko, del zaposlenih je bolniško odsoten. "Povečan obseg dela čutimo vsi, predvsem pa pravosodni policisti. Pri njih je nekoliko povečan izpad, kar gre pripisati tudi izgorelosti. Zaenkrat se to najbolj pozna pri neizvajanju spremstev zunaj zavoda. Danes praktično nismo v stanju, da bi izvrševali odredbe sodišč za privedbe zaprtih oseb na sodišča," je povedal.
Težavo po njegovih besedah rešujejo z medsebojno pomočjo med zavodi, z razmerami so seznanjene tudi državne oblasti. Eden od razlogov za to, da nimajo več pravosodnih policistov, so nizke plače. "Predvsem si želimo, da bi se povečala osnovna izhodiščna plača pravosodnega policista, ker je ta dejansko tako nizka, da na trgu ni atraktivna in se ljudje ne prijavljajo na naše razpise," je povedal Šilc.
