Prejemnik mednarodne nagrade tudi slovenski zdravnik #foto #video

Zdravniki ogorčeni nad izjavo predsednice zbornice zdravstvene nege

Začetek gradnje podjetja švicarskega farmacevtskega velikana

Sreda, 1. 3. 2023, 7.53

2 meseca, 2 tedna

9. International Medis Awards

Med finalisti tudi štirje slovenski raziskovalci

Vsebino omogoča Entrapharm

Brez prizadevnih zdravnikov in farmacevtov, ki poleg rednega dela tudi raziskujejo in svoje rezultate objavljajo v uglednih znanstvenih revijah, v medicini in farmaciji ne bi nanizali toliko inovacij, ki nam pomagajo učinkovito obvladovati bolezni.

Slovenski finalisti 9. International Medis Awards (z leve): Dzhamilyat Abdulkhalikova, dr. med., Vid Janša, dr. med., dr. Kaja Kolmančič, dr. med., izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm. Foto: International Medis Awards

Podjetje Medis v okviru programa družbene odgovornosti že deveto leto zapored sponzorira tekmovanje International Medis Awards for Medical Research, na katerem mednarodna strokovna komisija izbira najboljše aplikativne raziskovalne dosežke na devetih področjih medicine, in sicer v devetih državah srednje in jugovzhodne Evrope (iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije).

Na zadnji natečaj, ki se je končal novembra lani, je prispelo 185 znanstvenoraziskovalnih prispevkov. Mednarodna strokovna komisija pod vodstvom farmacevta prof. dr. Boruta Štruklja, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, je izbrala 18 finalistov. Med njimi so tudi štirje slovenski raziskovalci.

Za nagrade so se lahko potegovali zdravniki in farmacevti, ki so svoje znanstvenoraziskovalne prispevke objavili v uglednih znanstvenih publikacijah s faktorjem vpliva, višjim od 1,500.

Prejemniki nagrad International Medis Awards bodo razglašeni v četrtek, 9. marca.

Slovenski finalisti International Medis Awards

Izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm. (Psihiatrična bolnišnica Ormož in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru), je finalist na področju farmacije. Je prvi avtor članka Clinical pharmacist interventions on potentially inappropriate medications in older primary care patients with mental disorders with polypharmacy: retrospective cohort study. Objavljen je bil v reviji Psychiatry and Clinical Neurosciences.

Študija raziskuje vpliv pregleda zdravil s strani kliničnega farmacevta na količino predpisovanja potencialno neustreznih zdravil pri starejši populaciji. Rezultati študije kažejo, da aktivna vloga kliničnih farmacevtov lahko zmanjša število zdravil na pacienta in tveganj, povezanih s polifarmacijo. Ker v zdravstvenem sistemu v Sloveniji (in tudi drugod) primanjkuje osebnih zdravnikov in psihiatrov, bi lahko bila širitev vloge kliničnih farmacevtov pri zdravljenju duševnih motenj koristna.

Dzhamilyat Abdulkhalikova, dr. med. (Univerzitetni klinični center Ljubljana), je finalistka na področju ginekologije. Je prva avtorica članka The Lifestyle Modifications and Endometrial Proteome Changes of Women With Polycystic Ovary Syndrome and Obesity. Objavljen je bil reviji Frontiers in Endocrinology.

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša motnja v delovanju žlez z notranjim izločanjem (endokrinopatija) pri ženskah v rodni dobi. Prizadete ženske imajo večje tveganje za čezmerno težo in debelost. Študija ugotavlja, kako lahko izguba teže, povezana s spremembami življenjskega sloga, vpliva na sestavo proteinov v sluznici maternice (endometriju), značilnosti presnove ter motorične sposobnosti žensk, ki trpijo za sindromom policističnih jajčnikov in neplodnostjo. V študiji so prepoznali nekatere potencialno pomembne biološke označevalce (biomarkerje), ki bi lahko vplivali na izboljšanje možnosti zanositve tako pred zmanjšanjem telesne teže kot po njem.

Vid Janša, dr. med. (Univerzitetni klinični center Ljubljana), je prav tako finalist na področju ginekologije. Je prvi avtor članka Proteomic analysis of peritoneal fluid identified COMP and TGFBI as new candidate biomarkers for endometriosis. Objavljen je bil v reviji Scientific Reports.

Študija obravnava diagnosticiranje endometrioze, pogoste ginekološke bolezni, za katero je značilno endometriju podobno tkivo zunaj maternične votline. To močno ogroža kakovost življenja žensk in je glavni vzrok za neplodnost. Standardni postopek za diagnozo endometrioze je vizualni kirurški (laparoskopski) pregled medeničnih organov, po možnosti skupaj s histološko potrditvijo. Ta postopek je invaziven, zahteva splošno anestezijo, je drag in lahko povzroči zaplete. V študiji so raziskovali proteinsko sestavo tekočine v trebušni votlini (peritonealne tekočine) z namenom identifikacije značilnih bioloških označevalcev za endometriozo. Novi neinvazivni načini diagnostike bi lahko prispevali tudi k boljšemu razumevanju bolezenskih patoloških procesov pri razvoju endometrioze.

Dr. Kaja Kolmančič, dr. med. (Univerzitetni klinični center Ljubljana), je finalistka na področju nevrologije. Je prva avtorica članka Continuous Dopaminergic Stimulation Improves Cortical Maladaptive Changes in Advanced Parkinson’s Disease. Objavljen je bil v reviji Movement Disorders.

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča bolezen živčevja in možganov. Glede na napredovanje bolezni zahteva različne načine zdravljenja; v zgodnjih fazah s tabletami, kar pomeni, da učinek zdravila ni kontinuiran. Z napredovanjem bolezni lahko zato tudi samo zdravljenje povzroči spremembe v možganih, ki slabo vplivajo na določene motnje gibanja. Študija raziskuje, kako lahko kontinuirano zdravljenje upočasni poslabšanje teh sprememb v možganih in s tem tudi motnje gibanja.