Sreda, 1. 3. 2023, 7.53
9 mesecev, 1 teden
9. International Medis Awards
Med finalisti tudi štirje slovenski raziskovalci
Brez prizadevnih zdravnikov in farmacevtov, ki poleg rednega dela tudi raziskujejo in svoje rezultate objavljajo v uglednih znanstvenih revijah, v medicini in farmaciji ne bi nanizali toliko inovacij, ki nam pomagajo učinkovito obvladovati bolezni.
Podjetje Medis v okviru programa družbene odgovornosti že deveto leto zapored sponzorira tekmovanje International Medis Awards for Medical Research, na katerem mednarodna strokovna komisija izbira najboljše aplikativne raziskovalne dosežke na devetih področjih medicine, in sicer v devetih državah srednje in jugovzhodne Evrope (iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije).
Na zadnji natečaj, ki se je končal novembra lani, je prispelo 185 znanstvenoraziskovalnih prispevkov. Mednarodna strokovna komisija pod vodstvom farmacevta prof. dr. Boruta Štruklja, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, je izbrala 18 finalistov. Med njimi so tudi štirje slovenski raziskovalci.
Za nagrade so se lahko potegovali zdravniki in farmacevti, ki so svoje znanstvenoraziskovalne prispevke objavili v uglednih znanstvenih publikacijah s faktorjem vpliva, višjim od 1,500.
Prejemniki nagrad International Medis Awards bodo razglašeni v četrtek, 9. marca.
Slovenski finalisti International Medis Awards
Študija raziskuje vpliv pregleda zdravil s strani kliničnega farmacevta na količino predpisovanja potencialno neustreznih zdravil pri starejši populaciji. Rezultati študije kažejo, da aktivna vloga kliničnih farmacevtov lahko zmanjša število zdravil na pacienta in tveganj, povezanih s polifarmacijo. Ker v zdravstvenem sistemu v Sloveniji (in tudi drugod) primanjkuje osebnih zdravnikov in psihiatrov, bi lahko bila širitev vloge kliničnih farmacevtov pri zdravljenju duševnih motenj koristna.
Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša motnja v delovanju žlez z notranjim izločanjem (endokrinopatija) pri ženskah v rodni dobi. Prizadete ženske imajo večje tveganje za čezmerno težo in debelost. Študija ugotavlja, kako lahko izguba teže, povezana s spremembami življenjskega sloga, vpliva na sestavo proteinov v sluznici maternice (endometriju), značilnosti presnove ter motorične sposobnosti žensk, ki trpijo za sindromom policističnih jajčnikov in neplodnostjo. V študiji so prepoznali nekatere potencialno pomembne biološke označevalce (biomarkerje), ki bi lahko vplivali na izboljšanje možnosti zanositve tako pred zmanjšanjem telesne teže kot po njem.
Študija obravnava diagnosticiranje endometrioze, pogoste ginekološke bolezni, za katero je značilno endometriju podobno tkivo zunaj maternične votline. To močno ogroža kakovost življenja žensk in je glavni vzrok za neplodnost. Standardni postopek za diagnozo endometrioze je vizualni kirurški (laparoskopski) pregled medeničnih organov, po možnosti skupaj s histološko potrditvijo. Ta postopek je invaziven, zahteva splošno anestezijo, je drag in lahko povzroči zaplete. V študiji so raziskovali proteinsko sestavo tekočine v trebušni votlini (peritonealne tekočine) z namenom identifikacije značilnih bioloških označevalcev za endometriozo. Novi neinvazivni načini diagnostike bi lahko prispevali tudi k boljšemu razumevanju bolezenskih patoloških procesov pri razvoju endometrioze.
Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča bolezen živčevja in možganov. Glede na napredovanje bolezni zahteva različne načine zdravljenja; v zgodnjih fazah s tabletami, kar pomeni, da učinek zdravila ni kontinuiran. Z napredovanjem bolezni lahko zato tudi samo zdravljenje povzroči spremembe v možganih, ki slabo vplivajo na določene motnje gibanja. Študija raziskuje, kako lahko kontinuirano zdravljenje upočasni poslabšanje teh sprememb v možganih in s tem tudi motnje gibanja.
Zmagovalcem na slavnostnem dogodku podelijo unikatni kipec Bodočnost (The Future), umetniško delo uveljavljenega kiparja Jakova Brdarja.
Vsi finalisti natečaja 9. International Medis Awards for Medical Research
Farmacija
- Aneta Perić, Srbija
- Matej Štuhec, Slovenija
Gastroenterologija
- Julian Peter Schwärzler, Avstrija
- Maria Effenberger, Avstrija
Ginekologija
- Vid Janša, Slovenija
- Dzhamilyat Abdulkhalikova, Slovenija
Intenzivna medicina in anesteziologija
- Christian Reiterer, Avstrija
- Lilija Vakrilova, Bolgarija
Nevrologija
- Ivo Božović, Srbija
- Kaja Kolmančič, Slovenija
Oftalmologija
- Martina Tomić, Hrvaška
- Sanja Petrović Pajić, Srbija
Pediatrija
- Zlatan Zvizdić, Bosna in Hercegovina
- Vanja Rangelova, Bolgarija
Pulmologija in alergologija
- Christian Lang, Avstrija
- Marko Lucijanić, Hrvaška
Revmatologija
- Peter Mandl, Avstrija
- Petra Šimac, Hrvaška
