Matija Stepišnik nasledil Repovža v vodstvu DNS

Stepišnik je na volilni skupščini v Ljubljani za štiriletni predsedniški mandat dobil več glasov kot njegov tekmec Marjan Lekše, upokojeni novinar Dnevnika. Repovž je nasledil Branka Maksimoviča Repovž je postal predsednik DNS leta 2001, ko je na polovici predsedniškega mandata nasledil Branka Maksimoviča, ki je odstopil zaradi razhajanj v pogledih z izvršnim odborom društva. Izvolili so tudi upravni odbor DNS, častno novinarsko razsodišče in predstavnika javnosti V desetčlanski upravni odbor DNS so bili med 21 kandidati izvoljeni Primož Cirman Primož (Dnevnik), Ilona Dolenc, Rok Kajzer (Delo), Petra Lesjak Tušek (Večer), Borut Mekina (Mladina), Blaž Petkovič (Dnevnik), Klara Škrinjar (Delo), Tjaša Slokar (POP TV), Tanja Starič (Delo) in Jernej Verbič (Radio Slovenija).

Med pet novinarskih članov častnega novinarskega razsodišča so bili izbrani Gojko Bervar (upokojeni novinar Radia Slovenija), Ranka Ivelja (Dnevnik), Alma Maruška Sedlar (Jana), Vasja Jager (Večer) in Mario Belovič (Delo). Prvič pa so v ta organ volili tudi predstavnika javnosti. Med dvema kandidatkama je največ podpore dobila Neža Kogovšek, magistrica prava človekovih pravic, raziskovalka in vodja projektov pri Mirovnem inštitutu.

"V medijski krajini se obetajo tektonski premiki" Stepišnik je povedal, da slovensko novinarstvo glede na svetovne trende prihaja v čase, ko se "v medijski krajini obetajo tektonski premiki tako zaradi gospodarske krize in socialnih stisk kot tudi zaradi tehnološke revolucije".

Ocenjuje, da bo na te izzive za zaščito novinarjev in novinark, obenem pa za zastopanje interesov javnosti, lahko odgovorila le močna krovna organizacija s homogeno ekipo, ki se bo odzivala na javne dileme, povezane z novinarstvom.

"Upravni odbor bo spremljal stanje v medijih"

"Danes smo postavili upravni odbor, ki bo operativno in odzivno spremljal stanje v vseh slovenskih medijih, spremembe medijske krajine in vzpostavil dialog, da bo postal ključni sogovornik zakonodajalca, regulatorjev in uprav medijskih hiš, ko se bo odločalo o prihodnosti novinarstva, položaja novinark in novinarjev ter preoblikovanja medijskih hiš," je dejal.

"Nov zakon ne prinaša željenih rešitev" O predlogu novega medijskega zakona pravi, da besedilo sicer prinaša nekatere pozitivne premike, vendar "ne prinaša rešitev, kot smo jih novinarji in novinarke v pozivu za normalizacijo razmer v slovenskih medijih pred časom predstavili".

Po njegovih besedah bo predvsem na področjih regulacije lastništva medijev, sprememb lastniških struktur in zagotavljanja avtonomije uredništev, ko gre za imenovanje odgovornih urednikov, treba pripraviti boljše rešitve.