Po koalicijskih dopolnilih bi bila za oceno medijske koncentracije pristojna AVK

Do zdaj je bilo predvideno, da bo za oceno koncentracij pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).

Poslanske skupine koalicije so vložile več kot 40 dopolnil, danes pa še 15 sprememb teh dopolnil. Nekaj dopolnil so pripravili tudi v SDS in NSi.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opomnila, da vložena koalicijska dopolnila ne odgovarjajo v celoti na njene pripombe. Še vedno so po njenem opozorilu v predlogu denimo določbe, ki se nanašajo na omejitev svobode izražanja. Toda omejitev svobode izražanja ne sme ogroziti demokratične razprave, meni. Omejevanje svobode izražanja zgolj zaradi abstraktne nevarnosti po njenih navedbah ne more upravičiti uporabe kazenskopravne represije.

Glede koalicijskega dopolnila, po katerem bi bil za oceno medijske koncentracije zadolžen AVK, pa je služba DZ opomnila, da je lahko takšna rešitev sporna z vidika evropske zakonodaje in učinkovitosti postopka.

Državne pomoči naj bodo predvidljive in večletne

Predstavniki novinarjev so pozvali k zagotavljanju dobrih pogojev za novinarje. Državne pomoči medijem bodo uspešne, če bodo predvidljive in večletne, je dejal predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek. V Sindikatu novinarjev Slovenije pa vztrajajo, da bi morala država skozi financiranje javnega interesa na področju medijev v prvi vrsti spodbujati profesionalno novinarsko delo ter uredniško in novinarsko avtonomijo, je povedala predsednica sindikata Alenka Potočnik.

Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede v Ljubljani je pozdravil določene premike v predlogu, denimo predvidene možnosti za večletno financiranje. Sam tudi ne vidi težave v tem, da bo medijsko koncentracijo presojal AVK. Akos je namreč zdaj regulator le za določeno področje, ne pa za vse medije. Sicer pa je v Sloveniji zelo velika stopnja medijske koncentracije, tako da se mu zdi to področje nujno urediti.

Predlog prinaša številne negotovosti

V Svetu za radiodifuzijo vidijo v predlogu veliko nepredvidljivosti in negotovosti. Zato pušča odprt prostor politiki, je dejal predsednik sveta Jurij Franc Tasič. Prav tako so s predlogom nezadovoljni v Medijski zbornici. Slovenskim medijem se z njim samo še nalagajo obveznosti, medtem ko platforme nimajo nobenih omejitev, je izpostavil Tomaž Čop iz zbornice.

V razpravi je poslanka Levice Tatjana Greif predstavila prednosti predloga, ki je po njenih besedah usklajen z evropsko medijsko zakonodajo. Prinaša denimo novo definicijo medija, upošteva vplive digitalizacije na medije in pojav umetne inteligence, je naštela. Poleg tega prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva, prepovedano pa je tudi ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj.

Oblast si jemlje pravico, da bo odločala, kaj je sovražni govor, medtem menijo v NSi. Za sovražni govor bo lahko označeno vse, je kritična Iva Dimic iz NSi. Glede na to v NSi predloga ne bodo podprli.

Anja Bah Žibert iz SDS je prav tako menila, da so predlogi slabi in da gredo "nazaj, ne naprej". Predlog bi moral po njenem mnenju omogočati pravico do izmenjave mnenj, medtem ko zdaj izhaja iz strahu pred nečim, kar bi se morda v prihodnosti lahko zgodilo. Z namenom, da bi zaščitili slovensko glasbo, pa so v SDS vložili dopolnilo k 45. členu, po katerem mora delež slovenske glasbe obsegati najmanj 20 odstotkov časovnega obsega vseh skladb, predvajanih v dnevnem oddajnem času posameznega radijskega ali televizijskega programa med 6. in 22. uro.

Po vladnem predlogu zakona je zdaj v omenjenem členu zapisano, da mora delež slovenske glasbe obsegati najmanj 20 odstotkov števila vseh skladb, predvajanih v dnevnem oddajnem času posameznega radijskega ali televizijskega programa.

Novice Koalicija predlaga preložitev obravnave predloga zakona o medijih

Novice Za operaterje v predlogu zakona o medijih sporna obveznost prenosa programov posebnega pomena

Novice Predlog zakona o medijih prestal prvo obravnavo

Mnenja Majda Širca: Medijska zakonodaja in zverinjak