Petek, 5. 4. 2024, 22.30
8 mesecev, 2 tedna
Matej Arčon: Nisem še videl tako transparentnega vstopa v politiko, kot je bil ta od Roberta Goloba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,54
"V naši želji in volji, da naredimo nekaj dobrega, so bili iskreni nameni. Daleč od tega, da ne bi bili. Res pa je, da včasih stvari niso tako hitro uresničljive, kot se zdijo. Pri naših obljubah bomo vztrajali," je v intervjuju za Siol.net povedal podpredsednik vlade in stranke Gibanje Svoboda Matej Arčon. Med drugim je poudaril, da tako transparentnega vstopa v politiko, kot je bil ta od premierja Roberta Goloba, še ni videl, spregovoril pa je tudi o vplivu Tine Gaber in iskanju kandidatov za evropske volitve. V zgornjem videu pa si poglejte, kdo je po mnenju Mateja Arčona kralj Instagrama, Borut Pahor ali Robert Golob.
Matej Arčon je rojen 4. novembra 1972, po izobrazbi je elektrotehnik. Kot študent je bil predsednik Kluba goriških študentov, pozneje pa mestni svetnik in podžupan Mestne občine Nova Gorica. Leta 2010 je bil kot kandidat LDS izvoljen za župana Nove Gorice. Občino je nato vodil dva mandata do leta 2018. Bil je tudi član državnega sveta. Ob ustanovitvi Gibanja Svoboda je postal njegov generalni sekretar, na volitvah v DZ pa je dobil več kot 15 tisoč glasov volivcev, daleč največ od vseh kandidatov.
V aktualni vladi opravlja funkcijo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Marca letos je postal podpredsednik vlade, pristojen za komuniciranje.
Sredi tedna smo se z njim pogovarjali o aktualnih izzivih trenutne vlade, pa tudi o zgodbah, ki burijo duhove v javnosti.
Gospod Arčon, ravno v tem trenutku, ko začenjava intervju, so sodniki zaradi neuresničitve ustavne odločbe glede njihove materialne neodvisnosti protestno prekinili delo. Vemo, bile so poplave, pa vseeno, zakaj vlada ne spoštuje odločitve ustavnega sodišča?
Odločba bo uresničena, ko bo urejen celoten plačni sistem. Mi se seveda tega problema zavedamo in daleč od tega, da bi nam bilo vseeno, je pa dejstvo, da želimo enotni plačni sistem urediti celovito.
V bistvu je tukaj največja razlika med našo vlado in vsemi preteklimi vladami. Ne delam sicer rad primerjav, kakšni smo mi in kakšni so bili drugi pred nami, rad pa povem, da se razlikujemo v načinu dela. Zdi se mi prav, da ljudje to tudi razumejo. To se zrcali tudi na zdravnike in zdravniško stavko.
Dejstvo je, da je obstoječi, tako imenovani Virantov plačni sistem v sprejeti obliki iz leta 2008 zdržal nekaj let, potem pa se je sistem začel luknjati z obljubami, ki jih je vsaka vlada dajala sindikatom. Toliko odobritev stavkovnih zahtev in kompromisov je bilo v vseh teh letih, da ta sistem praktično ni več vzdržen. Imamo anomalije, ki jih želimo najprej odpraviti in hkrati narediti plačni sistem nekoliko drugačen, kot je bil do zdaj.
Kdaj bo to uresničeno?
Imamo cilj, da bi letos do poletja oziroma jeseni to zaključili. Zakaj? Ker želimo prenovljen plačni sistem implementirati s 1. januarjem 2025. Naša iskrena želja je bila, da bi bilo to že letos. Sami ste že v prvem vprašanju omenili poplave, zaradi katerih se to ni zgodilo. Posledično iz tega izhaja tudi nezadovoljstvo zdravnikov. Bistveno se mi zdi, da želimo biti do vseh enaki. Če popustimo enemu sindikatu, potem bo klecnil cel sistem.
Čeprav to pomeni nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča?
Marsikatera dosedanja odločba ustavnega sodišča še ni bila uresničena. Naša vlada je uresničila veliko ustavnih določb, ki so dolgo čakale v predalu, in uresničili bomo tudi to. Hkrati prosimo sodnike za razumevanje, da gre za kompleksen sistem. Če hočemo celoto pripeljati do cilja, moramo biti konsistentni. Pri tem bomo vztrajali.
To je tudi ena od odlik našega predsednika vlade. Ima zelo jasno zastavljene cilje in pri njih vztraja. Čeprav včasih izbereš eno ali drugo poti ali pa to pot do cilja včasih spremeniš, je pomembno, da vztrajaš. In po tem se razlikujemo tudi od preteklih vlad in političnih strank, ki nas danes kritizirajo.
Jedro spora s Fidesom je neuresničen dogovor o oblikovanju ločenega plačena stebra za zdravnike, ki ga je potrdila vaša vlada. Zakaj ste potrdili ta dogovor, če je jasno, da je neuresničljiv? Kako ste vi glasovali na vladi glede tega dogovora?
Glasovali smo enotno, ker smo zaupali takratnemu zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu. Tudi namere so šle v pravi smeri. Natančno se ve, zakaj ni prišlo do te uresničitve. Gre samo za to, da smo želeli mi ta dogovor prenesti na 1. januar 2025 in zagotoviti, da ne bo povzročal finančnih posledic v letu 2024, ker vemo, kam gre v letošnjem letu ogromno proračunskega denarja. To je vse.
Naša želja je, da se sindikat Fides dogovarja skupaj z ostalimi v zdravstvenem stebru. S tem bi pokazali tudi nek odnos do kolegov, ki delajo na tem področju. To so medicinske sestre, tehniki, administracija in tako naprej.
Kako kot odgovorni za komunikacijo v vladi ocenjujete vladno komunikacijo v tej zdravniški stavki? Sredi mediacije, ko potekajo prizadevanja za dogovor, se govori o gnilih jabolkih in tako naprej.
Ta izjava o gnilih jabolkih je bila sicer precej nerodno interpretirana. Predsednik vlade je želel poudariti ravno to, da velika večina zdravnikov dela dobro in pošteno. Ampak ja, včasih se zgodi tudi kakšen zdrs, absolutno. Meni se zdi v tem trenutku bolj pomembno, da mediacija poteka za zaprtimi vrati, da čim manj komuniciramo in da je obojestranska želja v tej mediaciji dejansko priti do ustrezne rešitve.
Je pa res, da je zdravniška stavka na nek način zrcalo naše družbe, ko nezadovoljni preglasijo zadovoljne in ko manjšina preglasi večino. V sindikatu Fides je manjšina vseh zdravnikov.
Med zdravniki obstaja sicer velika solidarnost, a hkrati stavka manjšina. Morda dajemo preveč poudarka tistim, ki stavkajo, in premalo zahvale tistim, ki ne stavkajo ali kljub stavki poskrbijo za bolnike. Iskreno se zato zahvaljujem vsem tistim, ki se zavedajo svojega poslanstva, in vsem pacientom, ki so potrpežljivi in razumejo namero vlade, da želimo tudi zdravnike postaviti kot enakovredne vsem ostalim, čeprav bodo seveda v plačnem sistemu kotirali zelo visoko.
Kakšen konkretno bo ta nov plačni sistem?
Plačni sistem bo splošna vprašanja uredil enovito za celotni javni sektor, v posamičnih stebrih pa urejal specifike poklicnih skupin. Pomembno je tudi, da nobena plača v javnem sektorju ne bo pod minimalno plačo, kar je verjetno največji absurd sedanjega sistema.
Zdi se, da si je vlada v tem mandatu cel kup težav nakopala kar sama s prehitrimi obljubami. Spomnimo samo na znameniti "srečni konec za sodnike", napoved o plačilu prostovoljnih gasilcev in glasno napovedovanje reform, ki pa jih za zdaj ni od nikoder.
V naši želji in volji, da naredimo nekaj dobrega, so bili iskreni nameni. Daleč od tega, da ne bi bili. Res pa je, da včasih stvari niso tako hitro uresničljive, kot se zdijo. Pri naših obljubah bomo vztrajali. Zavedamo se, da smo z vstopom na politični parket ustvarili velika pričakovanja ljudi. Hkrati se tudi zavedamo, da je težko v kratkem obdobju spremeniti sistem.
Osebno menim, da je bil tudi padec zaupanja v vlado in našo stranko posledica velikih pričakovanj, predvsem na področju zdravstva, ker so ljudje mislili, da bomo v zelo kratkem času uredili ta zapleten sistem, ki so ga prejšnje vlade več ali manj skušale rešiti z denarjem. Vemo, da na ta način rezultatov ni bilo. Tudi mi smo to delno poskusili in smo videli, da dejansko ni učinka, ki smo si ga želeli, in je treba zadevo rešiti na popolnoma drugačen način.
Stvar je bolj ali manj v organizaciji dela in učinkovitosti na posameznih področjih. To je pa dolgotrajen proces. Vsak, ki se ukvarja s procesi, ve, da to ne gre z danes na jutri, ljudje pa pričakujejo in si želijo, da bodo danes prišli takoj na vrsto.
Premier Robert Golob očitno tega ni vedel, ko je leta 2022 v državnem zboru rekel, da je za leto 2024 predvideno, da se bo zdravstvena reforma že izvajala.
Deloma se na določenih področjih že izvaja. Zakonodaja se spreminja. Vsak si želi, da bi stvari izboljšal z danes na jutri, potem pa vidiš, ko se s tem problemom resnično soočiš, koliko je dejansko birokratskih ovir in koliko različnih zakonov ovira in zavira določene spremembe. Vidiš, da ne gre iz danes na jutri, imaš pa še vedno v sebi isto željo in voljo, da spremeniš stvari na bolje. Tudi če si deležen kritik in nezadovoljstva ljudi, verjameš, da se bodo stvari v določenem obdobju spremenile – nekatere kratkoročno, nekatere srednje-, nekatere pa tudi dolgoročno. Treba pa je vztrajati.
"Naša želja je, da se sindikat Fides dogovarja skupaj z ostalimi v zdravstvenem stebru. S tem bi pokazali tudi svoj odnos do kolegov, ki delajo na tem področju. To so medicinske sestre, tehniki, administracija in tako naprej."
Naslednji trd oreh, ki vas čaka, je pokojninska reforma. To moramo sprejeti do konca leta, saj smo se tako zavezali v Bruslju v zameno za evropski denar. Kako nameravate to izpeljati, glede na vse možnosti morebitnih zapletov v državnem zboru, morda tudi referendumov? Vam bo uspelo do konca leta?
Mislim, da ja. Smo v zaključni fazi koalicijskega dogovarjanja. Veliko stvari bo absolutno prepuščenih tudi stroki, ki je edina kompetentna za izračune v zvezi z delovno dobo in finančnimi učinki, ki morajo biti za državo vzdržni. Pokojninska reforma bo šla tudi v javno obravnavo. O tem bomo javnost obvestili v kratkem.
Torej bomo kmalu delali dlje? Ali manj?
O vsem boste obveščeni. To je zdaj stvar intenzivnih koalicijskih dogovorov in tudi medresorskih usklajevanj. Manj zagotovo ne bomo delali.
Kaj pa se dogaja z davčno reformo?
Ustanovljena je delovna skupina, ki se s tem ukvarja. Določene zadeve so bile predsedniku vlade že predstavljene.
Kaj konkretno načrtujete na tem področju?
Pustimo delovni skupini čas, da pripravi in predstavi svoje predloge. Na tej točki se bo potem začel politični ter nato javni dialog.
V zadnjih dneh je precej razburjenja povzročila zdaj že umaknjena uredba o omejevanju hrupa, za katero so se mnogi bali, da bo uničila gasilske veselice. Kako vi kot odgovorni za vladno komuniciranje pojasnjujete to, da se je takšen predlog uredbe sploh pojavil v javnosti, če pa je jasno, da lahko povzroči pravi vihar. Bi moral kdo odgovarjati?
Menim, da je bilo to nezadovoljstvo pretirano. Ko daš nekaj v javno obravnavo, to storiš ravno zato, da se o tem govori, razpravlja, da se najdejo drugačne rešitve.
Toda, mar ni bil takšen odziv pričakovan?
Namen ni bil slab, vendar kot zelo dobro ocenjujem potezo ministrstva, ki je takoj presekalo zadevo in jo umaknilo. Bolje tako, kot da bi se še en teden pojavljale takšne in drugačne interpretacije. Podobno kot je bilo pri kurjenju drv, ko so ljudje mislili, da sploh ne bodo smeli več kuriti z njimi, zdaj pa vidimo kampanjo ministrstva, s katero stremi k obnovljivim virom energije, kamor spadajo tudi drva. Kje pa je bilo v uredbi zapisano, da gasilskih veselic ne bi smelo več biti?
Zakaj ste potem umaknili uredbo in kaj takšno podajanje in umikanje predlogov pomeni za verodostojnost vlade?
Ne vem, zakaj bi tu šlo za vprašanje verodostojnosti. Če želiš neko stvar izboljšati, moraš prisluhniti pripombam ljudi. To je nekaj pozitivnega. S tem vlada uresničuje svojo zavezo, da bo prisluhnila civilni družbi. Tehtna je bila pripomba na določilo, da bo treba opravljati meritve hrupa.
Čeprav je prav, da ima vsaka stvar svojo mejo, je res, da tako pogoste meritve ne bi bile uresničljive in mogoče s tega vidika na ministrstvu določila niso dovolj dobro opredelili. Morda bi lahko po teh pripombah sklenili kompromis po meri zdravega razuma in bi se meritve hrupa na prizoriščih opravljale enkrat letno. Treba je vendar misliti tudi na tiste, ki jih hrup moti.
Moram pa priznati, da ima opozicija zelo izvirne metode, kako strašiti ljudi in povzročati nezadovoljstvo.
"Tina Gaber je partnerka predsednika vlade. Kot mi je nekoč pojasnil, mu je na primer ob neki priložnosti prinesla srajce. Če bi imela tam avtomobil parkiran cele dneve, bi bilo drugače, kot pa če pride in gre. V tem ne vidim prav nič napačnega."
V mandatu te vlade ima zelo pomembno vlogo tudi premierjeva partnerka Tina Gaber. Kako vidite njen vpliv in njeno vlogo?
Kako vpliva na premierja, je seveda vprašanje zanj. Mislim, da se njeni vlogi daje pretiran pomen. Če ga ima rada, če se imata rada, sem jaz zelo zadovoljen, da se pa njen vpliv tako potencira, se mi pa zdi res pretirano, ker ni prisotna na čisto nobenih vladnih ali koalicijskih sestankih.
Slovenci se raje ukvarjamo z drugimi kot sami s sabo. Dejstvo je, da ona v vladne odločitve ni vključena. Če pa javno izrazi svoje mnenje o področju, s katerim se ukvarja, na primer o zaščiti živali – ali je to narobe? Konec koncev bi lahko bila tiho in bi samo vplivala iz ozadja. In potem bi se spet pojavljala ugibanja o njenem vplivu.
Vseeno je v preteklosti sodelovala na sestankih v vladnih prostorih. Vas to moti?
Tega ne morem komentirati, ker je nisem videl niti na enem vladnem sestanku. Če je bila, je bila prisotna takrat, ko so obravnavali področje zaščite živali. Od takrat naprej je nisem videl, ne v živo ne na fotografiji.
Kaj pa njeno parkiranje na vladnih parkiriščih, čeprav ni bila izvoljena ali imenovana na nobeno funkcijo? Se s tem strinjate?
Tina Gaber je partnerka predsednika vlade. Kot mi je nekoč pojasnil, mu je na primer ob neki priložnosti prinesla srajce. Če bi imela tam avtomobil parkiran cele dneve, bi bilo drugače, kot pa če pride in gre. V tem ne vidim prav nič napačnega.
Ugibanja so bila tudi o tem, ali dobiva Tina Gaber plačila s strani stranke Gibanje Svoboda. Ali je torej do danes dobila kakršnokoli nakazilo s strani stranke?
Ne vem. To je stvar stranke in predsednika. Jaz bi rekel, da ne.
Kako pa komentirate objave premierja Roberta Goloba na družabnih omrežjih? Kako jih ocenjujete kot glavni komunikator te vlade?
Ne vem, kaj je narobe ...
Zanima me samo, kako jih ocenjujete.
Vsak ima svoj način komunikacije. Jaz sem med tistimi, ki najmanj komuniciramo po družabnih omrežijh. Mogoče sem tradicionalist, ki največ komunicira preko medijev. Imam službene objave na naši strani na Facebooku in Instagramu. Osebnih profilov na Instagramu in X-u, nekdanjem Twitterju, nimam, imam pa račun na Facebooku. Tam še kdaj objavim kakšno osebno zadevo, ampak zelo redko.
Na začetku tega tedna se je s položaja generalne sekretarke vaše stranke poslovila Vesna Vuković. Kje je danes? Kakšen je še njen vpliv in ali je ostala članica stranke?
To so vprašanja zanjo ne zame. V stranko je prišla v dogovoru s predsednikom stranke in s funkcije generalne sekretarke tudi odhaja v skladu z dogovorom s predsednikom stranke. Večkrat sem povedal in ponavljam, da je bilo moje sodelovanje z gospo Vuković dobro in korektno. Ali začenja novo pot ali se vrača k svojim prejšnjim dejavnostim, ne vem. Nisem slišal, da bi imela namen izstopiti iz stranke in ne razumem, v čem je smisel tega vprašanja.
Ali veste kaj o tem, da je Gen-I pod vodstvom Roberta Goloba plačeval podjetju Vesne Vuković v času, ko je še bila novinarka?
Ne, ne vem in se s tem nikoli nisem ukvarjal. Absolutno pa vem, da poslovna politika Gen-I-ja nikoli ni bila, da bi nekoga "plačevali", na kar namigujete v vprašanju.
Vas kaj moti, da tega ne veste?
Ne.
A menite, da bi si javnost to zaslužila vedeti? Vesna Vuković je Robertu Golobu pred celo dvorano novinarjev prepovedala, da odgovarja na vprašanja o tem.
To prvič slišim. Spet mislim, da to ni vprašanje zame.
Ampak kaj to pove o transparentnosti delovanja glavnih akterjev največje vladne stranke?
Takrat, ko se je to dogajalo, če se je dogajalo, je bila to stvar dveh zasebnih podjetij. Nobeno od teh podjetij ni bilo povezano z nobeno osebo, ki bi bila politično aktivna.
Torej menite, da poslovnih odnosov, ki so bili pred politično kariero, ni treba pojasnjevati?
Mislim, da ne.
"Če bom sina ali ženo nekam peljal, bom želel, da se to transparentno plača. In nimam sploh nobenih zadržkov. Že tako smo politiki malo s svojimi družinskimi člani. Konec koncev je premier peljal svojega sina na pot in ko so prišle v javnost fotografije, je celo prvak opozicije stopil na njegovo stran."
Podjetje Vukovićeve je bilo tudi na plačilni listi svetovalnega podjetja podpredsednika vlade Klemna Boštjančiča.
Velja enako kot za prejšnje vprašanje. Težko razumem, zakaj se moramo toliko ukvarjati s tem, kar naj bi bilo deset, 15 ali pet let nazaj, ko nekdo še ni stopil na politični parket. Je to res tako pomembno?
Ne daje to vtisa netransparentnega delovanja?
Samo če nekdo namenoma ustvarja ta vtis s ciljem političnega nagajanja. Bistveno vprašanje je, ali mora nekdo, ki je danes javna oseba, pojasniti vsa svoja dejanja do takrat, ko to še ni bil, četudi v teh dejanjih ni bilo absolutno nič problematičnega, nezakonitega ali spornega? Bi moral nekdo, ki iz gospodarstva pride v politiko, razkriti vse pogodbe, ki jih je kdaj sklenil v življenju? Jaz mislim, da ne. Tudi v politiki je pomembno nekje postaviti mejo.
Nisem še videl tako transparentnega vstopa v politiko, kot je bil ta od Roberta Goloba, saj je javnosti razkril svojo plačo, vse nagrade in vse premoženje. Ko so mu ljudje zaupali svoj glas, so dobro vedeli, da ni reven.
V svoji menedžerski karieri je ustvaril izjemen uspeh podjetja, na katerega smo vsi lahko ponosni, saj dosega vrhunske rezultate tudi na mednarodnem parketu. In z neosnovanimi očitki, ki - ponavljam - niso nič drugega kot politično nagajanje, se dela škoda podjetju, v katerem je zaposlenih petsto vrhunskih strokovnjakov, ki odlično opravljajo svoj posel.
Če se vrneva k ministru Boštjančiču. Zdi se, da tudi njegovi družini ne gre ravno slabo v tem mandatu. Sin hodi z očetom na službena srečanja, ženo pa vlada imenuje za članico sveta Drame. Je to nepotizem?
Ne zdi se mi narobe, če so stroški poti za družinskega člana v tujino ločeni in se letalska karta, nastanitev in ostalo plačajo posebej.
Je pa nek privilegij, da je lahko zraven. Vsak državljan tega ne more.
Če se to zgodi v zasebnem podjetju, da direktor sina nekam pelje in mu sam plača pot, lahko tudi temu rečemo privilegij. Če si na javnem položaju, pa tega ne bi smel? Zakaj takšna razlika?
Ker gre za davkoplačevalski denar.
Ne gre za davkoplačevalski denar, če funkcionar vse plača iz svojega žepa.
Če bom sina ali ženo nekam peljal, bom želel, da se to transparentno plača. In nimam sploh nobenih zadržkov. Že tako smo politiki malo s svojimi družinskimi člani. Konec koncev je premier peljal svojega sina na pot in, ko so prišle v javnost fotografije, je celo prvak opozicije stopil na njegovo stran. Premier je takrat pokazal račune in so ljudje razumeli.
Kaj pa imenovanje njegove žene? Vlada, katere podpredsednik je Boštjančič, jo je imenovala na ta položaj.
Predlagalo jo je ministrstvo za kulturo. Minister Boštjančič se je iz glasovanja izločil.
Mar ni ta izločitev samo formalna?
To je spet minus pri nosilcih javnih funkcij. Ne ukvarjamo se s tem, ali je Eva Boštjančič strokovno kompetentna oseba za opravljanje neke funkcije, ampak vidimo samo, da je ministrova žena. Torej nekdo, ki je strokovno podkovan in je partner ministra ali ministrice, ne sme biti nikjer, tudi če je zakonsko vse v redu?
To niti ni plačana funkcija. Da ne bi kdo mislil, da je to povezano z denarjem. To je bolj poslanstvo do nekega javnega zavoda.
Odločaš pa o denarju, ko si na tem položaju.
Recimo. Svet zavoda potrjuje finančni načrt.
Kako veliko težavo predstavlja za vašo stranko umik evropskega poslanca Klemna Grošlja z liste kandidatov na prihajajočih evropskih volitvah?
To ni težava, temveč osebna odločitev. V Gibanju Svoboda smo za evropske volitve evidentirali več kot 50 kandidatk in kandidatov. Pogovori, ki tečejo te dni, so usmerjeni v to, da dobimo najboljšo možno listo. Gre za popolnoma normalen proces.
"Ta izjava o gnilih jabolkih je bila sicer precej nerodno interpretirana. Predsednik vlade je želel poudariti ravno to, da velika večina zdravnikov dela dobro in pošteno. Ampak, ja, včasih se zgodi tudi kakšen zdrs, absolutno."
Kako kaže z Urško Klakočar Zupančič kot nosilko liste?
Mislim, da je že javno povedala, da je ne bo zraven. V stranki bi bili zelo zadovoljni in veseli, da bi prišla na to listo. Dala bi ji svojo težo.
Večino kandidatov smo na zadnjem svetu stranke potrdili. Predsednik intenzivno opravlja pogovore in razgovore s potencialnim nosilcem ali nosilko liste. Ali bo to uspešno ali ne in kdaj bo ime znano, ne morem odgovoriti. Bolj kot to, kdaj bomo potrdili imena, nam je pomembno, da je ime kvalitetno, verodostojno, da bodo nosilcu liste ljudje čim bolj zaupali.
Koliko izvoljenih poslancev bi bil za vas uspeh?
Tako bom rekel: trije poslanci bi bilo odlično, z dvema poslancema bi bili zadovoljni, en izvoljen poslanec bi bil pa neuspeh.
Bo ključno besedo pri imenovanju novega evropskega komisarja po volitvah imelo Gibanje Svoboda?
Ključno besedo bo imel predsednik vlade, ki bo kot predlagatelj dal komisarja v imenovanje.
V koaliciji so tri stranke. Je mogoče, da komisar ne bo iz vaše stranke?
Vsi šele vstopamo v kampanjo za evropske volitve. Te tematike nismo odprli, ker smo vsi intenzivno v sestavljanju volilnih list.
Se bo kakšen od ministrov podal na evropske volitve kot eventualni kasnejši kandidat za komisarja. Ste že razpravljali o tem?
Ne, nismo.
Bi lahko imele te volitve tudi notranjepolitične posledice? Bi na morebitni neuspeh koalicijskih strank lahko gledali kot na nezaupnico vladi?
Ne, ker so evropske volitve povsem nekaj drugega, kot so volitve v državni zbor ali pa lokalne volitve. Ključno je, da politika privabi na volitve čim več volivk in volivcev, da ljudje zavedanje pomena Evropske unije čim bolj ponotranjijo.
Največje breme in odgovornost bodo imeli nosilci list, ker se ljudje na evropskih volitvah lahko nekoliko bolj poistovetijo s tistim, ki predstavlja to listo. Zato toliko bolj namenjamo pozornost temu.
Stranka SD bo na aprilskem kongresu dobila novega predsednika. Pričakujete, da bo prevzel tudi ministrski položaj v vladi?
Bolj je vprašanje za njih, ali želijo imeti predsednika stranke v vladi, glede na to, da so bili po mojem védenju vsaj v levosredinskih vladah vsi predsedniki strank vedno tudi v vladi. Ali bo predsednik njihove stranke sedel na klopi ali pa igral, bo bolj izziv za SD kot pa za samo vlado.
"Slovenija je pravna in demokratična država. Bodimo ponosni nanjo."
A vlada še podpira kanal CO, ki ga gradi zaveznik vaše stranke ljubljanski župan Zoran Janković, potem ko so v javnost prišli tajno posneti pogovori in razkrili, da naj bi župan s hudimi pritiski hotel priti do zemljišč, pri čemer so se njegovi podrejeni celo bali za življenje? Kaj menite o takšnih metodah dela?
Kanala ne gradi Zoran Janković, ampak Mestna občina Ljubljana.
Kar pomeni Zoran Janković ...
Ta kanal je bil po mojem védenju načrtovan že več desetletij in se danes uresničuje. Osebno menim, da gre za projekt, ki ščiti naravo in okolje, a ga ljudje malo manj razumejo, ker je pod zemljo in torej ni na očeh.
Ta dolgo načrtovani projekt je zdaj prešel na področje političnega obračunavanja. Opozicija, ki zdaj zavaja z ogroženostjo pitne vode, je bila v preteklosti, ko je bila na oblasti, tiho. To kaže na dvoličnost. Ko se je začel projekt, bi lahko rekli, da zanj ne dajo evropskih sredstev in dovoljenj, a so bili tiho. Ko so izgubili oblast, pa so začeli strašiti ljudi, da zadeva ni v redu. Dobro vedo, kako stare so trenutne kanalizacijske cevi.
Kaj pa metode Zorana Jankovića?
Res ne poznam posnetkov. Kolikor vem, imajo na mestni občini vsa gradbena, okoljevarstvena in druga dovoljenja. To se mi zdi, da je v tem trenutku edino, kar šteje.
Ali lahko na podlagi vsega, kar sva se danes pogovarjala, poveste, ali je Slovenija po vašem mnenju resnično pravna in demokratična država, ali pa smo zgolj država, ki pot do tja še išče in v kateri ljudje na položajih delujejo po balkanskem načelu "nihče nam nič ne more, močnejši smo od usode"?
Ne razumem, na kaj namigujete. Slovenija je pravna in demokratična država. Bodimo ponosni nanjo.
Vtis v javnosti pogosto ni takšen, kot da bi vse potekalo po pravilih.
Jaz sem vedno zagovornik pravne države in bom tudi naprej. Najbolj žalostno je, da ravno tisti, ki ne zmorejo spoštovanja odločitev sodišč, ko niso po njihovi meri, zdaj kažejo s prstom na druge.
