Sedem od enajstih kandidatov, ki so se soočenja udeležili, je med drugim odgovarjalo na vprašanja o socialnem podjetništvu, urbanih vrtovih, kolesarski mreži in romski problematiki v mestu.
Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) iz Maribora je pripravil nekoliko drugačno soočenje županskih kandidatov brez vsakdanjih lokalnih tem.
Kandidat LDS Milan Razdevšek se je zavzel za to, da bi v vseh občinskih podjetjih del enostavnih del ponudili področju socialnega podjetništva, medtem ko je kandidat SLS in aktualni podžupan Milan Mikl zatrdil, da zakonodaja preobrazbo javnih v socialna podjetja onemogoča. Kandidat NSi Avgust Heričko meni, da se premalo izkorišča Mariborska razvojna agencija, kandidat SSN Franc Jesenek pa v socialnem podjetništvu ne vidi pravega smisla.
Kandidat Liste za Maribor Andrej Ketiš prepričan, da bi morali v Mariboru več narediti za Znanstveno-raziskovalni park, ki bi ustvaril pogoje za nastanek novih podjetij. Nestrankarski kandidat Andrej Fištravec vidi vzore v sosednjem Gradcu, javna podjetja pa na nek način tudi sicer vidi kot del socialnega podjetništva, saj dobiček ne bi smel biti v prvem planu.
Podpirajo izboljšanje samopreskrbe s hrano
Večina kandidatov podpira tudi izboljšanje stanja lokalne samopreskrbe s hrano. Heričko je dejal, da ljudje danes zaradi krize bolj kot o zdravi, razmišljajo o poceni hrani, Fištravec bi nadaljeval s podobnimi projekti, kot so lani vzpostavljene Urbane brazde, tudi v drugih delih mesta, predvsem pa bi se posvetil pridelavi ekološke prehrane. Jesenek bi spodbujal vrnitev k vrtičkarstvu, Ketiš pa bi dal več možnosti za prodajo pridelkov lokalnim pridelovalcem.
Mikl je povedal, da je mestna občina za spodbujanje lokalne preskrbe letos namenila 55.000 evrov ter da si prizadevajo, da bi še več lokalnih pridelkov končalo tudi na krožnikih v vrtcih in osnovnih šolah. Kandidatka stranke Glas žensk Monika Piberl bi več vložila v promocijo, predvsem pa v to, da bi tovrstni izdelki ljudem postali cenovno bolj dostopni. Da je samooskrba zaveza prihodnosti, pa je dejal Razdevšek.
Vsi kandidati so potrdili svojo zavezanost nadaljnjemu razvoju kolesarske mreže v Mariboru, a so bili pri tem nekateri tudi realni, saj je treba porabo denarja v ta namen prilagoditi tudi razmeram v mestni blagajni. Fištravec je dejal, da mora biti v skladu s pravkar iztekajočim evropskim projektom zaveza vsakega župana, da se v desetih letih omogoči četrtinsko delitev prometa v Mariboru na kolesarskega, javnega, pešce in osebna vozila. Mikl je dejal, da so letos za to področje namenili 52.000 evrov, kar pa je kar polovico manj kot so v povprečju namenjali pretekla leta.
Manj složni so bili kandidati okoli romske problematike v mestu. Medtem ko bi Jesenek Romom dal svojega predstavnika v mestnem svetu, so bili nekateri mnenja, da morajo biti v mestu vsi prebivalci obravnavani enakopravno in brez privilegijev. Mikl pravi, da se je v zadnjem obdobju na tem področju naredilo kar nekaj, Fištravec pa je mnenja, da ima mestna občina tudi na tem področju težave v komunikaciji s civilno družbo.
3
