Sreda, 17. 12. 2025, 17.30
3 mesece, 1 teden
Mariborski radiolog pri zasebnikih opravil desetkrat več preiskav kot v redni službi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Radiolog Rupreht je za Necenzurirano pojasnil, da tolikšno število raziskav opravi "v izkoristku časa".
Nekdanji predstojnik radiološkega oddelka UKC v Mariboru Mitja Rupreht je oktobra opravil več kot 1500 preiskav z magnetno resonanco, a od teh le 150 v UKC Maribor, kjer je zaposlen. Vse ostale je izvedel za druge izvajalce, poroča portal Necenzurirano, ki opozarja na možnost, da je del slednjih opravil med službenim časom v UKC. Vodstvo UKC Maribor je primer radiologa Mitje Ruprehta prijavilo zdravstvenemu inšpektoratu. Primer bodo preiskali tudi sami in ustrezno ukrepali, če bo treba, je povedal direktor Vojko Flis.
Oktobra je Rupreht za delodajalca, Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, opravil 150 preiskav, preostalih okoli 1400 pa je izvedel za Splošno bolnišnico Ptuj (417) in zasebno podjetje Digitalna slikovna diagnostika (998), ki deluje na Ptuju in ima koncesijo.
Rupreht je sicer lastnik podjetja Genus, ki je imelo lani 359 tisoč evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj 30 tisoč evrov na mesec. Ob tem je ustvarilo 260 tisoč evrov čistega dobička.
Fakin: Imel je zunanjo pomoč ali pomoč kolegov
Po oceni nekdanjega zdravstvenega ministra Sama Fakina je tolikšno število preiskav zelo veliko. "Pozanimal sem se pri zelo produktivnih rentgenologih in pravijo, da 450 preiskav na mesec lahko napišejo, 1500 pa seveda pomeni, da je imel neko zunanjo pomoč ali pomoč kolegov," je dejal za TV Slovenija. Podobno so povedali nekateri radiologi.
Rupreht je za Necenzurirano pojasnil, da tolikšno število raziskav opravi "v izkoristku časa". Ob tem je zatrdil, da ne dela po 16 ur na dan, ampak občutno manj. Zavrača namige, da bi nekdo drug pregledoval izvide, sam pa da bi se nanje le podpisoval.
Flis: "Ne bomo sodili vnaprej"
Tudi Flis je v odzivu medije poudaril, da število magnetnih resonančnih preiskav v ustanovah zunaj UKC Maribor nesorazmerno narašča, pri čemer gre za zelo dobičkonosne preiskave. "Na to smo opozarjali in še opozarjamo, vseeno pa pri teh, ki nesorazmerno večajo število teh preiskav, ni nobenega nadzora," je dejal.
Glede dela radiologov, zaposlenih v UKC Maribor, ki imajo soglasje za delo drugje, je poudaril, da je nadzor trojen. "Delavec mora poročati o urah in o opravljenem delu, prav tako mora o tem poročati delodajalec, vse skupaj pa nadzira tudi zdravstveni inšpektorat. Očitno pa ta nadzor ni dovolj učinkovit, sicer se ne bi srečali s temi vprašanji," je dejal.
Kako je lahko Rupreht opravil 1500 preiskav v enem mesecu, bo po besedah Flisa predmet pregleda, ni pa po njegovih besedah nič presenetljivega, če radiolog danes napiše zelo veliko število izvidov. "Treba je namreč povedati, da radiologi te izvide pišejo na daljavo in da sami pri preiskavi niso prisotni, kar pomeni, da lahko napišejo veliko število izvidov. Ob uporabi sodobnih računalniških orodij to pravzaprav ni noben podvig," je dejal. Zato bodo zadevo preverili in ne bodo sodili vnaprej, je še dodal.
Necenzurirano: Kaže, da je preiskave opravljal med službenim časom v UKC
Po poročanju portala je sicer iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije mogoče sklepati, da bi Rupreht lahko preiskave za druge izvajalce opravljal med službenim časom v UKC Maribor.
Na portalu ob tem dodajajo, da so radiologi v UKC Maribor na splošno med rednim delovnikom bistveno manj učinkoviti kot v popoldanskem oziroma prostem času, ko opravijo nekajkrat več preiskav. Po poročanju TV Slovenija pa so v UKC Maribor letos opravili 16.600 preiskav z magnetno resonanco, torej približno 1600 na mesec, z 29 radiologi, ki sicer opravljajo še druge preiskave.
Direktor UKC Maribor Vojko Flis v torek za pojasnila o tem ni bil dosegljiv za medije.
V javnosti je prejšnji teden sicer odmeval primer vodje ortopedskega oddelka novomeške bolnišnice Gregorja Kavčiča, ki je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. To se je zgodilo, potem ko je izredni strokovni nadzor pokazal, da je umetno daljšal seznam čakalnih vrst, hkrati pa paciente preusmerjal v zasebni zavod, v katerem je operiral in to več, kot mu je dovoljevala pogodba z novomeško bolnišnico. Kavčič očitke zavrača.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poudarjajo, da je spremljanje in merjenje delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev predvsem naloga delodajalcev.
"Zavod ne upravlja z zdravniki, zato so odgovorni direktorji zdravstvenih ustanov, bolnišnic in zdravstvenih domov. Na zavodu ne plačujemo ur, ko je nek zdravnik na delovnem mestu, ampak plačujemo izvedeno storitev," je ob robu današnje skupščine zavoda poudaril njegov generalni direktor Robert Ljoljo. Prva skrb zavoda je, je dodal, da zavarovanci dobijo storitev, ki bi jo morali dobiti, "in predvsem v tem delu lahko zavod za zdravstveno zavarovanje izvaja nadzore," je izpostavil.
Glede velikih razlik med številom izvedenih preiskav med zdravstvenimi ustanovami pa Ljoljo meni, da bo treba dejansko začeti uresničevati določila zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva večji poudarek na produktivnosti oziroma sprejemanju normativov v ustanovah, ki izvajajo zdravstveno dejavnost. "Na tem mestu pozivamo predvsem vodstva zavodov, da pričnejo izvajati določila zakona oziroma tudi ministrstvo, da dokonča pripravo pravilnika, ki bo osnova za izvajanje," je poudaril. Pravilnik o določitvi enotne metodologije za merjenje delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev in sodelavcev namreč ni sprejet, čeprav bi moral biti avgusta.
Dodatnih pooblastil pa si želijo tudi na ZZZS, "zato vseskozi pozivamo odločevalce, da se sprejme novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in bo tudi zavod lahko izvajal dodatne zavarovalniško medicinske nadzore," je izpostavil.
Po pojasnilih predsednice skupščine ZZZS Martine Vuk skupščina nima pristojnosti za odločanje o konkretnih primerih, zato o primeru mariborskega radiologa danes ni odločala. Osebno pa Vuk meni, da so tovrstne prakse "absolutno nesprejemljive". Meni tudi, da bi bilo nujno treba primerjati obseg zdravstvenih storitev, opravljenih v rednem delovnem času, in obseg dodatno opravljenih storitev.
Dodatno so na ZZZS izpostavili, da tudi letos javnim zdravstvenim zavodom plačujejo ambulantne preiskave z magnetno resonanco količinsko neomejeno po dejanski realizaciji "in torej glede na dejanske kadrovske in druge zmogljivosti na strani javnih zdravstvenih zavodov." Po podatkih zavoda so na UKC Maribor od januarja do oktobra letos izvedli 16.605 ambulantnih preiskav z magnetno resonanco. To je skoraj enako kot v enakem obdobju lanskega leta, ko so jih izvedli 16.544. Vrednost letos opravljenih preiskav je znašala nekaj več kot tri milijone evrov, so dodali.
