SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Lukšič: V novo šolsko leto z majhnimi spremembami učnih programov

2

termometer

Za slovenske osnovnošolce in dijake se začenja novo šolsko leto, a brez večjih sistemskih sprememb, je dejal šolski minister Igor Lukšič.

Okrog uvajanja prenovljenih učnih programov se po njegovem neupravičeno dviga veliko prahu. Prepričan je, da se bodo učitelji lahko ukvarjali z učenci bistveno več kot prej. Katere so glavne novosti pri uvajanju posodobljenih učnih načrtov v osnovne šole? Okrog prenovljenih učnih programov v osnovni šoli se neupravičeno dviga veliko prahu. Uvedli smo majhne spremembe. Ne gre za nove vsebine, temveč za reduciranje oz. poudarek snovi, ki jo stroka smatra za bolj temeljno od nekaterih izvirnih vsebin. Na primer: ob obravnavi prve svetovne vojne bodo po sedanjem učnem načrtu učitelji učencem posredovali manj podrobnosti o tej temi. Presoja o tem je prepuščena učitelju, ki se bo lahko več posvečal temeljnim dejstvom v zvezi s prvo svetovno vojno. Zdi se mi, da večjih sprememb ni, da se bodo učitelji lahko ukvarjali z učenci bistveno več kot pred leti, ko je vsako leto prineslo velike spremembe in so bili ljudje vedno pod stresom. Učitelji imajo znanja in jih ob prenovljenih učnih načrtih ni treba posebej usposabljati. Kako pa bodo prenovljeni učni programi vplivali na učbenike? Koliko jih bo zaradi tega novih? Celotna zgodba s posodabljanjem učnih načrtov ni vezana neposredno na spremembo učbenikov. Če reduciramo potrebna znanja, potem učbenikov v resnici ni treba nič spreminjati. Če v učbeniku piše več, nič zato, problem bi bil, če bi pisalo manj. Novih učbenikov ne bo. Res pa je, da na za zavodu za šolstvo menijo, da je približno 50 učbenikov (od 350 op.p.), ki bi jih bilo treba spremeniti zaradi posodobljenih učnih načrtov. Po pravilih ministrstva za šolstvo učbenik ostane v veljavi vsaj še dve leti po sprejetem učnem načrtu. Kaj to pomeni za sredstva za učbeniški sklad? Nič. Učbeniški sklad deluje dobro in ostaja tak, kot je. Ko se učbenik po oceni šole izrabi oziroma poškoduje, da ni več za uporabo, ga šola zamenja. Za to dobi ustrezna sredstva od ministrstva. Prepričan sem, da bosta dva milijona evrov, kolikor je skladu namenjeno za celotno osnovno šolstvo v letih 2011/2012, zadostovala. V parlamentarni proceduri je novela zakona o osnovni šoli, ki med drugim prinaša zgodnejše poučevanje prvega tujega jezika, številčno ocenjevanje v tretjem razredu in spremembo pri nacionalnem preverjanju znanja. Kaj bo z novelo, če bodo predčasne volitve? Novelo zakona o osnovni šoli naj bi po programu državnega zbora poslanci obravnavali predvidoma oktobra. Če bo prišlo do predčasnih volitev, potem je malo verjetnosti, da se bo to zgodilo oziroma da bo novela obravnavana, kot je predlagana. V sredo je opozicijska SDS predstavila svoj pogled na šolstvo in med drugim predlagala obvezno srednjo šolo. Kaj menite o tem? Za obvezno srednjo šolo se je na Hrvaškem pred štirimi leti na volitvah zavzemala njihova sorodna stranka HDZ, ki pa je od tega odstopila. Na parlamentarnih volitvah so to predlagali kolegi iz LDS, ki so to želeli spraviti v koalicijsko pogodbo. V Sloveniji se 88 odstotkov populacije vpisuje na fakulteto, 90 odstotkov pa na srednje šole. Obveznost osnovne šole je bila uvedena, ker starši niso pošiljali svojih otrok v šolo. Bi si pa država naložila veliko nalogo in prevzela obveznost, tako kot v SDS razumejo zadeve, predvsem s stališča pravic, da bi vsakemu otroku zagotovila tako šolo, na katero bi se rad vpisal. Tega pa država ne more zagotoviti. Pri osnovni šoli je program enoten, pri srednjih šolah pa tega ni, razen če v SDS menijo, da bi podaljšali osnovno šolo še za štiri leta. Potem ima ta zadeva smisel, saj ne bi bilo več diferenciacije. Če to mislijo, bomo veseli, če bodo to zadevo regulirali. Kakorkoli že, v vsakem primeru je to nekaj nedomišljenega in slovenskemu šolskemu sistemu ne bo nič doprineslo. Kakšen je bil odziv na Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, ki med drugim predvideva uvedbo tujega jezika kot obveznega predmeta v drugi in tretji razred, izbirno v prvem razredu, številčno ocenjevanje od tretjega razreda dalje in reorganizacijo nacionalnega preverjanja znanja? Pripombe na belo knjigo smo posredovali predsedniku nacionalne strokovne skupine za pripravo bele knjige Janezu Kreku. Zdaj je ta zgodba končana. Dvajsetega septembra pripravljamo zaključno razpravo o beli knjigi, ki je v tem delu končana. Od tu naprej pa bomo še spodbujali razprave o nekaterih rešitvah, ki ne uživajo podpore. Gre za vprašanje položaja tujejezične šole oziroma izobraževanja v tujem jeziku v enem delu našega šolskega sistema. Tam se bela knjiga zelo trdo postavi proti drugim jezikom. To bi morali spremeniti, a to je bolj politično kot strokovno vprašanje. Zakaj so rezultati slovenskih učencev v mednarodnih raziskavah, kot je bila denimo PISA 2009, slabši od drugih? Naši učenci so pri matematiki in naravoslovju nadpovprečni, pri družboslovju so dosegli najboljši rezultat v primerjavi z drugimi. Pri bralni pismenosti so dosegli malo slabši rezultat. Ministrstvo je zavodu za šolstvu v povezavi s Pedagoškim inštitutom naložilo preučitev razlogov, predvsem pa pripravo ustreznih nalog, da se bodo učenci in dijaki lahko pripravili na tip nalog, kot jih zahteva PISA, ki po tem meri bralno pismenost. Gre za enostranske naloge in besedila, ki jih je treba analizirati in razumeti. Kaže, da tovrstnih vaj v našem šolskem sistemu ni. Imamo šolska čtiva, kjer se berejo knjige, se pravi, da otroci znajo delati s knjigami in se o njih pogovarjati in pisati izvlečke, ne znajo pa - v primerjavi s kolegi v drugih državah - pisati besedil. Zimske počitnice bodo tudi letos za vse šolarje enotne in se bodo začele 20. februarja. Ali pričakujete znova buren odziv turističnih delavcev, kot je bil lani? Ne pričakujem velikega odziva turističnih delavcev, ampak bolj politične srenje. Državni zbor je že izglasoval razpravo o poslanskem vprašanju, ki bo septembra, ker nekatere stranke, recimo SDS in SLS, mislijo, da je vprašanje počitnic ključno vprašanje šolske politike. Sam ne mislim tako. One pa se odpravljajo na volitve s tem vprašanjem. Ali predvidevate, da bo tak režim zimskih šolskih počitnic ostal tudi po volitvah? Želim si, da bi zimske počitnice ostale v enem terminu, ker se je pokazalo, da je to za šolo in za turistične delavce dobro. Slabo je samo za tiste, ki se niso prilagodili iz različnih razlogov. Drugi so se prilagodili, recimo smučišče Kanin je imelo lani za pet odstotkov več obiskov. Tudi turistično združenje iz Prekmurja je ugotovilo, da so za njih enotne počitnice dobre in da je razprava o tem odveč, saj so zabeležili boljše rezultate v primerjavi s prejšnjimi leti.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin