Sreda, 11. 4. 2018, 19.15
6 let, 7 mesecev
Luknjasta meja ob Kolpi #video #foto
Prečkanje meje v Beli krajini postaja vse pogostejše in tudi vse bolj nevarno, kajti narasla Kolpa ne omogoča prehoda ljudi, pa tudi panelna ograja ob tej reki pravzaprav ne služi svojemu namenu. V številnih primerih je prekinjena, zlahka se jo da preplezati ali pa je preprosto ni.
V torek so pri kraju Žuniči izsledili tri državljane Alžirije, ki so nezakonito prestopili državno mejo tako, da so preplavali reko Kolpo. Zaradi suma, da je bila v skupini tujcev še ena oseba, so pregledali obrežje in reko, v kateri so našli truplo moškega. Kolpa je aprila precej visoka in izredno nevarna za prečkanje, ima pa tudi nekaj, česar marsikatera mejna reka nima: "slapove".
Umetne rečne prepreke, narejene za ljudi
Pravzaprav ne moremo reči, da gre za slapove v pravem pomenu besede, čeprav te tako imenujejo domačini. Gre bolj za zajezitve, da so pregovorno nizko Kolpo naši predniki dvignili in s tem omogočali gradnjo številnih mlinov in žag oziroma več kot 65 takšnih pregrad. Te so revnemu prebivalstvu koristile vse do 20. stoletja, danes pa so bolj turistična atrakcija. Jezovi so ostali in s tem omogočili, da je Kolpa dovolj globoka za kopanje, sončenje in tudi druge turistične aktivnosti (kanuisti sicer niso ravno navdušeni, saj je treba številne jezove prečkati peš).
Ker se jih da prečkati, postajajo atraktivna pot čez reko za številne migrante, ki bodisi ne znajo plavati bodisi iščejo najlažjo in najhitrejšo pot čez reko.
Večina migrantov pozna naravne značilnosti Kolpe:
Video: Planet TV
Ob prvem postavljanju rezilne ograje so jo poskušali postaviti na območja, kjer je Kolpo najlažje prečkati, a so posegli tudi v turistične kampe in njive ter praktično onemogočili dostop do Kolpe.
Neučinkovita ograja
Ko je država leta 2015 ob Kolpi začela postavljati rezilno žico in kasneje še panelno ograjo, je bilo kot razlog navedeno to, da bodo s tem omejili ilegalne prehode in jih usmerjali proti mejnim prehodom. V praksi to ne deluje, saj brez učinkovitega in vseprisotnega nadzora meje tega ni mogoče doseči. Če bi želeli zavarovati vseh 118 kilometrov Kolpe, ki vijuga na naši meji, bi potrebovali veliko več policistov, da bi bili čim bolj uspešni.
Domačini pravijo, da so policisti več kot profesionalni in da odlično opravljajo svoje delo, se takoj odzovejo, a večje število ne bi bilo odveč.
Video: Planet TV
Ograja je postavljena rahlo nenavadno, saj so ponekod številne luknje, ki jih ni mogoče pametno zapreti. O tem, da zajema samo nekaj kilometrov meje, sploh ne bi izgubljali besed. Policija je zato v večini primerov primorana migrante loviti, ko že stopijo na slovensko ozemlje, in težko preprečuje prehode na lokaciji sami.
Video: Planet TV
Bela krajina je Bosni najbližja točka slovenskega ozemlja. Tam naj bi bili številni migranti in čakali na priložnost, da vstopijo v schengenski prostor.
Video: Planet TV
Varovanje južne meje tako dandanes ni več občasen nadzor in lovljenje tihotapcev, ampak gre za nadzor meje, ki je dolga, nepristopna, tudi nevarna in postaja nova migrantska pot. Domačini ob reki so spremenili navade, saj so začeli zaklepati hiše, avtomobile in pospravljati vredne predmete. Vlomi v številne vikende in počitniške objekte niso več redkost, a ljudem, ki so prečkali ledeno Kolpo, ne gre zameriti, prav tako ne Belokranjcem, ki s pomočjo policije še iščejo učinkovit odgovor na novo krizo in razumevanje.
5